Andraž mi včeraj ob 20h zvečer napiše: «Velika Ponca?« Uff… Lani smo pozimi obračal malo pod vrhom… Mikavno! Z Majo spremeniva plane. Je rekla, da bo imela malo miru pred mano… No… Js pa pol tud ? Vedel sem, da bo tempo z Andražem bolan… Spakiram si kar malo večjo zalogo gelov, ker jih bom potreboval…?
V nedeljo se zjutraj dobiva v Lescah, parkirava pri 2. serpentini. Prva na parkirišču, a samo z kratek čas… Zraven naju parkira en mudel… Ooo… Tebe pa poznam! ? Kje se srečamo! Andraž vzame svoj bord, da bo hitreje šel dol. Se zmenimo, da gremo kar skupaj, čeprav je najprej imel druge namene… Andraž prtegne v tretjo… Včeraj sem spakiral minimalno, da sem čim lažji… Čista bob steza! Nič mimo koče, ampak kar direktno proti Poncam. Sneg je lepo trd, sledi smučarjev so… Kot kaže je bil nekdo nedolgo nazaj tukaj… Tisto vzpenjanje na začetku gre lepo, ker more biti notri napihanega 5 m snega.. Lepo zalito! Kmalu se usmerimo v desno, kjer zagrizemo v klanec… Tukaj je sneg trd, zato je potrebno dati dereze gor… Samo 2 minuti smo pri miru, pa že zebe! Moram zamenjat rokavice, ker so pretenke premalo. Andraž potegne naprej, midva pa za njim…Lepo ogrevanje pred kaminom. Teren se počasi zravna vsaj malo, zagledamo Bivak I., ki je lepo zasnežen oz. njegov dostop. Stopili smo v Veliko Dnino… Sneg je tukaj mešan… Od pršiča do betona… Andraž še vedno vleče gaz… Brez njega bi vse skupaj šlo konkretno počasneje. Usmerimo se proti zatrepu Dnine. Sonce je Ponci že obsijal in kmalu bo tudi nas.
Na koncu Dnine zavijemo v levo, malo višje Andraž da dol bord, od tukaj naprej peš. Če me je prej zeblo v roke, mi sedaj teče od vročine. Sneg zaenkrat še dokaj ok, ampak bo slej ko prej popustil. Usmerimo se v Rdečo škrbino oz. desno od nje… Namreč naravnost nad nami je ogromna opast… Ki pa upam da ne bo popustila danes! Pikanje v breg, ki se kar lepo postavi pokonci… Pridemo na prvi plato, kratka pavza! Sedaj nas čaka še zadnji del… Tist lep kamin. Zapičimo cepine in gasa… Kamin je v spodnjem delu leden, zato gre lepo gor, vmes enkrat zmanjka snega, ampak samo za kakšen korak… Potem pa se začne rokenrol! Prečiti moramo v levo, ampak ni snega! Če že nisem dosti štorast z derezami po skalah, moram sedaj še s cepinom… Skratka tisto poprečimo, sledi nova težava… Treba se je »splazit« skozi eno tako luknjo…. Ahh… Najlažje je nahrbtnik dati dol, ampak kaj ko ga nikamor ne morem obesiti… Z nekaj težav se prerinem skozi, sledi konec težjega dela poti… Samo še sprehod do vrha. Velika Martuljška Ponca – 2602 m! Veselje! Prav dolgo nismo na vrhu, saj sneg z vsako minuto bolj južen postaja…?
Foto 1: Andraž in jaz
Hitro se spakiramo in gasa dol po isti poti. Sneg je sicer odjužil, problemi so ostali isti… Ampak je šlo! Je bilo pa fajn vroče! Glih začnem plezati kamin, zagledam Andraža že spodaj na platoju… To pa je hitrost! Z nekaj previdnosti tudi meni uspe priti do platoja, od tam pa samo še dol do Dnine. Andraž zavije proti Oltarju, da bo čim višje začel smučati dol, midva z Andrejem pa peš dol… No pri bivaku naju prehiti… Razmere za smuko so v zgornjem delu super! Kar nekaj turnih sva srečala ob sestopu… No pot do avtomobila brez posebnosti… Opast je zdržala, sneg pa je postajal vedno boj južen, zato so se delale cokle. Pri avtu Andraž pove, da naju čaka že eno uro… Se vidi kako si hiter z bordom.
Skratka ena huda tura, če sem lani obračal v snegu, sem tokrat stopil na vrh! Hvala obema za družbo, super je bilo!? Plani za naprej že narjeni.
