Četrtek je bil dan za počitek, saj je padal dež. Moram priznati, da mi je pasalo 12 ur spati… Sploh ne vem kdaj sem toliko časa spal… V petek sva bila z Majo tudi oba frej. Plan? Želje? Maja je želela kakšno feratko, jaz pa sprobat svoje nove Alpina Lino čevlje (pohodiško – plezalni). Kaj pa če greva na Veliko Babo skozi Žrelo in Rudijevo vertikalo… Tako bo volk sit, koza cela. ?

V petek zjutraj še malo poleživa, saj je bilo vreme od 12h naprej napovedano veliko lepše. Ob 10h štartava iz Ljubljane proti Kranju. Vmes se v trgovini ustaviva po rokavice za ferate, saj sem jaz svoje doma pozabil, Maja jih pa ni imela. Evo nakup končan, sedaj pa proti Jezerskemu. Parkirava na parkirišču Ravenska kočna. Ob 12h pa štart. Vrhovi so bili sicer še v megli, ampak napoved je bila z vsako uro lepša. Razmišljava ali greva po Slovenski do Ledin ali skozi Žrelo… Obe sta »ferati«. Ker je skozi Žrelo malo težja, Maja izbere tisto. Iz gozda ven po melišču, na razpotju nadaljujeva naravnost gor (levo Slovenska) in se prebijava najprej po melišču, zavijeva levo in prečiva snežno fliko (nič posebnega). Potem pa zagledava zajle in čas je za čelado. Samovarovalni komplet je priporočljiv, ampak jaz sem tukaj že bil in zato sem vedel, da ga ne bom rabil. Jeklenice so v dobrem stanju, veliko je grušča. Nekaj deset minut plezava navzgor, nato pa prideva ven malo kočo na Ledinah. Zagledava tablo, da je pot skozi žrelo zaradi podora zaprto (zakaj pa spodaj ne piše nič?). Ampak kakor sem omenil, za gor ni problema. Malo fotušutinga in gasa naprej. Nekaj metrov pred kočo zagledava tablo – razgledna točka Kancelj. Pa poglejva… Malo spusta dol po zaraščeni potki, nato pa vzpon na razgledno točko. Res lepo! No kratka pavza in gasa nazaj. Prideva do Kranjske koče na Ledinah (1700 m), kjer nadaljujeva kar naprej. Konkretno vroče, Maja diktira spet tempo… Gašperju pa zadaj teče s čela na vse strani… Malo naprej od koče razpotje, levo proti Rudijevi vertikali.

Foto 1: Ornk strmina

Slediva markacijami. Zelo lepo speljana pot… Polna jeklenic, skob in po krušljivem terenu. Malo se vzpenjava, malo spuščava… Nato pa pride do Grande Finale – vertikala. No na slikah je zgledala bolj strašljiva. Maja si da gor SVK in zaštartava. No hitro tudi Maja spozna, da jo SVK samo ovira, saj je stena v super stanju, zato ga da dol. Nadaljujeva naravnost gor, nakar prideva do razpotja (desno pot čez Jezersko sedlo). Midva pa zavijeva levo in slediva markacijami. No prav kmalu zagledava vrh – Velika Baba (2127 m). Kako lep razgled! Vsi vrhovi pred nama (Skuta, Rinke, Dolgi hrbet,…) so v megli… Midva pa sonce in brezvetrje. Malo pofotkat in gasa na sosednji vrh, ki ima malo več placa. Tam si pogrneva enjoy enjoy dekco… Ven dva piva in češnje… Pa sva si naredila en bolj skromen piknik. Uživava na soncu, družbo nama delajo kavke.

Foto 2: En selfie 🙂

No ob 1630 je čas, da se odpraviva proti dolini, saj se bova ustavila v Kranju na burgerju. Spakirava nazaj in se vrneva po isti poti do razpotja, tam nadaljujeva naravnost dol proti Jezerskemu sedlu. Sledi spust, prečenje in potem še vzpon. Še vedno je vroče, zato predlagam, da greva kar po snežini gor… Malo lažje bo (pot zraven je kopna). Pumpa dela v breg… Vroče je… Brezvetrje… No končno prideva do sedla… Tam pa začne pihati! Greva še na Ledinski vrh? Pa če je tako blizu… Pa pejva… Zavijeva desno in čez 10 min že stojiva na vrhu Ledinskega vrha (2108 m). Tam ena kratka pavza in gasa proti Kranjski koči na Ledinah. Spust je bil kar hiter, pri koči zavijeva desno po lovski poti in ji slediva do tovorne žičnice, od tam pa po cesti do avtomobila. Hitro se zbaševa notri in gasa proti Kranju na burger. Kako je pasal!

Pot na Veliko (Koroško) Babo in Ledinski vrh je kopna (mogoče 2 snežišča) in jo je možno v celoti premagati brez zimske opreme. Jeklenice sploh v Rudijevi vertikali so super, markacije dobre. Sva pa na poti srečala 3 ljudi, zelo malo.

Kar pa se tiče Alpina Lino – prvi vtis – super! Odličen oprijem na skali, udobni tudi za hojo (čeprav je sprednji del trši). Vmes malo hodila po mokri skali, oprijem je bil še vedno dober. Bomo pa videli kako se odnesejo pa parih turah.