Šoping, šoping in La Paz – 29.4.2019

Budilka ob 7:00, odhod ob 8:00. Hitro na zajtrk – spet klasika! Počasi bo že dosti teh jajc! Po zajtrku nas je čakal ogled La Paza. Najprej z gondolo v zgornji del in potem na drugo stran v spodnji del. Tole je res najhitrejša vrsta transporta v La Pazu. Super zadeva! So pa gondole postavili Švicarji, mojstri pač na tem področju! Po gondoli smo šli pogledat predsedniško palačo, parlament in pa glavni trg. Nato je sledil ogled inštrumentalnega muzej. A smo se jaz, Neva, Erika in pa Daša smo se odločili rajši za en sprehod in pa eno pijačo. Po pijači je sledil muzej koke. Tam smo probali več stvari… No naj to ostane za nas =) Na koncu pa še ulico čarovnic, kjer prodajajo amulete, da bomo zdravi, srečni, imeli veliko denarja, veliko inteligence,… Jaz sem vzel 5 amuletov, vsakega za drugačen namen. Ko smo si ogledali čarovnice, pa smo imeli 5 ur časa za nakupovanje. Za razliko od prejšnjih potovanj, sem tukaj kupil malo več stvari. Ob 19h smo se zbrali nazaj v hotelu. Hotel sem prevzeti svoje oprane cunje, a jih zaradi navala drugih niso imeli. Zato smo jih dobili šele okrog 19:30. Potem pa hitro v taxi in na glavno avtobusno postajo, kjer nas je čakal 10 urna vožnja do Uyuni-ja*. Pa lahko noč!

Cel bom slan… – 30.4.2019

Noč na busu je bila zelo kratka. Od tega da sedež ni želel it nazaj, do tega da nisem mogel stegnit nog. Na željeno destinacijo smo prišli že pred 6h. Spet ta mraz! Trenutno smo na 3500 m, najvišja nadmorska višina za spanje pa bo 4200 m. Današnji plan je vožnja po jezeru Uyuni, ogled otoka kaktusov. Ko smo prišli v mesto Uyuni, so nam v hotelu odprli sobe in smo se lahko stuširali s toplo vodo. Potem zajtrk klasika! Ob 10h smo imeli odhod z jeepi. Itak so modeli zamudili, tako da se je odhod prestavil na 10:30. Vse nahrbtnike so dali na streho, sicer so jo zaščitili s ponjavo, ampak upam da ne bodo čisto prašni na koncu. Prva postaja je bila 15 min kasneje, pokopališče vlakov. Itak je bilo treba splezat na te vlake in par lepih fotk naredit. Ko smo pogledali vlake, je bila naslednja postaja ogled kako pridobivajo sol iz jezera Uyuni. Tam sem tudi kupil 250 g soli. Tretji postanek je bil potem pri bivšem hotelu, kjer so včasiih organizirali dakar, danes pa služi kot postojanka za turiste. Tukaj smo imeli tudi kosilo, ki smo ga pripeljali zraven iz Uyuni-ja. Kosilo je bilo zakon – alpakino meso! Ta hotel je bil zgrajen iz soli, fascinantno! Stol, mize, stene… Vse iz soli! Hitro pojedli, fotošuting in gasa 60 km stran pogledat otok kaktusov. Sredi ničesar se vzigne otok, kjer so tisoči kaktusi – tudi po 800 let stari. Po kaktusih smo se peljali naprej po jezeru proti placu za fotošuting. Tam smo zganjali vragolije in se snemali. Sonce je počasi že zahajalo, zato smo se usedli v avto in se odpeljali do točke, kjer je celo voda! Ravno ko je sonce zahajalo, smo prispeli tja… Na hitro poslikamo… Kakšne barve! Hudo! Za zaključek dneva je sledil premik do hotela. Vmes smo srečali avto, ki je zgrešil pot in tako nasedel. Motor je zalilo in to je pomenilo, da mu ni več pomoči. Mi pa smo se odpeljali naprej, a se je šofer hitro izgubil. Bila je že tema in orientacija je bila res težavna, tako da smo se malo v krogu vozili. Končno pridemo v vas, a šofer ni našel hotela, tako da smo spet iskali… No končno najdemo, se damo v sobe (dvojica) in na večerjo. Pripravili so nam dunajski zrezek! Noro! Po večerji se je pa začelo praznovanje Žigovega rojstnega dne, Tomaž je igral na svojo kitaro. Okrog 23h pogledam ven in vidim jasno nebo! Hitro pograbim stojalo in ven slikati »milky way«. Potem pa počasi spat…

* Salar de Uyuni je največje slano jezero/puščava na svetu (več kot 10 000 kvadratnih km) na višini 3600 m. Vodo ima samo v primeru dežja, ki pa dokaj hitro zaradi močnega sonca izhlapi. Ima tudi ogromne zaloge litija, ki pa jih Bolivija zaradi svojih težav z infrastrukturo ne more “izkoriščati”.