Vse se je začelo s pivom…

Čeprav nisem nek ljubitelj piva, se z veseljem odzovem povabilu prijatelja Jana na en kozarček ali dva… Skratka… Pisalo se je leto 2018, bolj natančno – bil je  22. junij. Dobim klic, če greva v Žirovnico na pivo… Seveda greva! Imel sem že prej željo po Himalaji, ampak s slovensko agencijo… Zato ob prvem kozarcu razlagam Janu kako bi šel na en treking po Himalaji in debata je tekla samo o tem, vmes pokazal par slik in čas je tekel… No ni tekel samo čas… Je teklo tudi pivo… In po dveh pivih (roko na srce nisem nek pivec, tako da se me hitro prime (Jana pa tudi, mislim da )) je prišel na moja ušesa Jan s stavkom: »Stari, kaj pa če grem tudi jaz v Himalajo?« Besede so mi hitro zdrsnile v ušesa in začela sva premlevati, da je to super ideja! No, naročila sva še tretje pivo… Tukaj je pa zdaj postalo še bolj zanimivo… Ker sva že pri dveh pivih imela noro idejo o Himalaji, sva pri tretjem pa rekla: »Kaj pa če greva sama? Bova zmogla? To kar nekaj organizacije potegne za sabo.« Ampak ker sva Gorenca, sva hitro zračunala, da pride do 500 evrov ceneje (od slovenske agencije), če »udariva« tole potovanje kar sama… Potem sva itak prenehala s pitjem in še kar nekaj časa debatirala, kako bi to midva organizirala.

No, potem se pa spomnim, da je bila »instagram kolegica« Nina v aprilu na Everest treku. Seveda je najboljše njo povprašat, kaj in kako, ker sta si z njenim sama organizirala tale trek… No, najprej je blo treba prespati noč in naslednji dan napišem Janu, če je še vedno zainteresiran za »solo attack«. Čeprav je bil čisto trezen, je seveda pritrdil mojemu vprašanju… Uff… Zdaj se bo začelo zares… Takoj zasujem Nino s tisoč in enim vprašanjem in na čisto vse mi je zelo podrobno odgovorila… To je bla neka osnova, na kateri sva začela graditi najino popotovanje.

… In pivo je poskrbelo, da je prišla na plan nora ideja!