Pozabil sem povedati zadnjič, da je bil nedeljski Grintovec samo izlet, da sem si ogledal teren na Skuto, ki naju je čakala tekom tedna. V ponedeljek ni bilo pretiranih padavin, torek in sreda pa sta bila napovedana lepa, zato sem rekel za dopust. In ga tudi dobil odobrenega (hvala šefica!). To super novico je malo pokvarilo sporočilo Roka, ki je napisal, da ne more imeti dopusta zaradi neodložljivih obveznosti. Ma ne no! Priznam, malce sem bil slabe volje… Napišem še Markotu, Franciju… Vsi delajo… Kaj sedaj? Sicer letos sem pozimi že bil sam, ampak ne naslednji dan po sneženju – nisem vedel kaj pričakovati. Naredil sem več variant plana za naslednja dva dneva. Vsem je bil skupen en cilj – bivak pod Skuto! Tudi, če samo do bivaka pridem… Bom pač tukaj dva dni… Mi bo pasalo si malo spucat glavo! Včasih paše tudi malo samote! Zvečer začnem pakirati… Ugotovim, da je spalka ostala na šihtu! Imam še eno spalko za -20°C, ampak zasede preveč prostora! Zato sem malo improviziral. Zvedel sem, da sta dve deki gor, no eno sem pa še jaz vzel (oziroma je bolj spalka za v vročino)… Bo kar bo! No pa tudi en kup grelcev… Zeblo me ne bo!
Torek zjutraj budilka ob 0400. Zjutraj si ga vzamem na izi… Pogledam še enkrat, če imam vse spakirano… Nahrbtnik je težak… Pol preveč stvari s sabo… Tehtnica pokaže 18 kg… Nimam pojma kje so … Ampak… Če ni problem nosit, potem pač vzameš! Tako ali tako se mi nikamor ne mudi… Lepo počasi… No okrog 0530 odrinem proti Kamniški, saj sem želel okrog pol sedmih že štartati, da mi tisti kopni del uspe še ponoči prehodit. Zjutraj začuda ni bilo toliko avtomobilov kot v nedeljo – žurka se je končala! ? No avtomobila ni bilo nobenega! Lepo parkiram… In gasa začnem hodit. Že pri parkirišču je ful pihalo, zato sem dal vetrovko gor. No po petih minutah mi je bilo že tako vroče, da sem se slačil. Pičim naprej… Piha še vedno… Ampak ni take sile.. Bolj se vidi višje kako sneg leti. Pot je spodaj kopna, zato napredujem zelo hitro. Malo je pokrita z listjem, zato je potrebna večja pazljivost. Na okrog 1300 metrov se začne sneg – včerajšnji! Ampak ni pretirane sile. Na okrog 1400 m postane pot malo bolj ledena, zato dam tamale derezice gor – danes jih celo imam! Snega je še vedno minimum. Preskočim tist skalnat del in potem se začne akcija! Na 1700m pa snega – ogromno! Napihanega! Zamenjam dereze, sedaj dam velike gor. Poti se ne vidi, saj je kar lepo prekrita s snegom… A jo itak poznam na pamet… Pridem do zadnje velike klančine, ki se začne pri 1850 metrih. Tukaj zamenjam palice za cepina, saj je vleklo v dolino ko pri norcih! Ene parkrat sem se mogel na kolena vržt, da me ne ni odpihnilo. Od tukaj naprej je napihanega snega res ogromno… Udira se mi skoraj do kolen… Grizem! Pulz narašča… Noge pečejo.. Gašper grize! Na 1900 metrih malo prečim do zadnjega vzpona pred bivakom. Ponavadi se izbere desni izstop… Jaz pa sem levega, saj je bil lev spihan… Desni pa napihan. Zabijem cepina, par korakov in že sem na vrhu klanca! Bivak že vidim! Ampak sem malo previsoko (če bi izbral desnega, bi prišel direktno na letno pot), zato sem se spustil za par metrov in prišel na stopinje! Ampak to so še stare, saj so bile pomrznjene… Veter je cel čas bril… Nosil ves sneg v Žmavcarje. Bivak pod Skuto- 2070 metrov je na dlani!
Foto 1: Ni bilo nekega razgleda!
Sploh ni mrzel! Sicer vrata so že kar boga… Vsakič ko pridem, kakšna lajštica (lesa) manjka… Škoda! Popikan od derez je pa tudi! Hitro dereze dol, stopim notri. Spodnja vrata se niso odprla, ker je bil sneg zametan… Pa sem malo višji korak naredil. Pri bivaku pod Skuto je bilo oblačno! Kje je sedaj tisto sonce, ki so ga obljubljali! Skuham si nekaj za pojest – špageti bolognese z vrečke vedno pašejo! Kaj pa sedaj? Ura še deset ni! V takem ne morem na Skuto… Ja nič… Počakal bom do 12h… Če se ne zjasni, grem dol v dolino. Brezveze mi je slonet gor, če nikamor ne morem. Napišem Roku, da naj mi pove kakšna je napoved. Mi reče, da se bo ob 13 začelo jasniti! Super! Miloš, Radko pa Klavdija so v sredo mislili priti po Turskem žlebu gor. Zato malo čez 13to spakiram in se odpravim proti Žlebu. Bom pogledal kakšne so razmere, za prijatelje! No še vedno je bilo oblačno. Gaz od bivaka je narejen… Ampak na vsakih 10 metrov ga prekinja napihan sneg, ampak orientacija mi ne predstavlja težav! Dokaj hitro pridem do žleba. Kaj ga piha po žlebu navzgor! Danes sigurno ne bo nihče šel tukaj gor! Tako na hitro pogledam, zgleda da je žleb zgoraj zelo napihan, spodaj pa nisem dobro videl… Leteli so delci snega ostri ko britvice! Malo se začne jasniti, zato se odločim, da potegnem do Turske gore.
Foto 2: Zima, zima bela!
No stopinje so samo na začetku… Potem pa kalvarija udiranja do kolen… Bolano! Koliko napihanega snega! Naredim tri korake naprej, pogledam nazaj… Sledi ni več! Pihaaaa… Sigurno blizu petdesetke! Gasa naprej… Vmes ena ledena prečka, zato je bilo potrebni iti bolj previdno. Pridem 30m pod Tursko na greben. Veter tak, da tudi stat nisem mogel več! Zato sprejmem edino logično odločitev – povratek nazaj. Lahko bi probal, ampak zakaj? Ni vredno! Mraz je bil tak, da mi je baterija pri Gopro-ju že crknila! No se obrnem nazaj in sledi ni več! Jaooo! No pot itak poznam, zato se vrnem nazaj do žleba. Od tam pa nazaj v breg do razpotja za Rinke, Skuto in Kamniško sedlo. Še vedno je megla in piha, zato se odločim sestopit do bivaka. Ravno ko prihajam do bivaka, pa se razjasni! Veter pa še vedno piha!
Foto 3: Bivak pod Skuto (2070 m)
Kaj pa sedaj?! Prespim in jutri probam na Skuto? Rinke? Hitro pogledam na vremensko napoved. Napoved vetra na 30 kmh. Pa to je malo manj kot danes! Ja nič, grem v dolino! Se drugič vrnem nazaj, sej Skuta ne bo šla nikamor! Hitro se popokam, saj je bila ura že 15, sonce je zahajalo pri bivaku. Se začnem spuščati v Žmavcarje. Kje je ves sneg? Vidijo se stare stopinje! Ves včerajšnji sneg pa je odletel v dolino. Super! Zabijem cepin in gasa dol! Na okrog 1400 metrih dam dereze dol in previdno v dolino. Vmes srečam gamse in pa kozoroga! Tam pri unem listju spet malo večja previdnost in že sem pri avtu! Pa je bil super dan zaključen! Ne glede na to, da nisem osvojil Skute, nisem razočaran! Če ne drugega, sem lahko se malo sam pogovarjal v bivaku… Pel… Se kregal nad vremenom… Skratka cel žur!
Pot do bivaka pod Skuto brez ustrezne zimske opreme ne hodi! Čeprav je bivak pod 2100 metrov, veljajo zimske razmere! Gaz sicer je, dokler ga ne bo spet veter napihal s snegom! Aja, pa samo dve stari deki sta gor! Nekaj svečk sem jaz pustil gor.
Pa varno!
