Z drago po enem mesecu spet v hribe… Magisterij je jeba, nimaš kej… Eni so bolj pridni za knjigam, druge nas je pa vse ostalo zanimalo, samo učenje ne. ? Skratka… Zadnji mesec je bilo kar divje kar se tiče mojega hribolazenja… Vse ima svoj namen…

No že prejšnji teden govorim z Jožetom in Gorazdom, usekamo eno skupno? Ta mesec še nisem bil na Triglavu, tako da sem za. Pirc je bil gor včeraj, zato zvem informacije o razmerah iz prve roke. Plan je bil sončni vzhod, gor čez Planiko, dol na Kredarico.

Z Majo štartava malo prej, ob polnoči z Bleda.. Preko Radovne do Krme. Jože in Gorazd pa pol ure za nama… Sej naju bosta ujela… Sta kr hitra… Cesta še vedno normalno prevozna, brez kakršnih koli ovir. Malo pred eno uro pa štart. Noč je bila malo hladna, a jasna. Oba sva bila kar nenaspana, zato Maji ponudim en energijski napitek – napaka! Maja prtegne v tretjo… Jaz pa za njo v četrto… Noge mam res težke! Ubistvu imam že en teden nekakšen musklfibr od vsega športanja… Ampak… Všeč mi je ta občutek… Skratka… Gas do Prgrce… Pot kopna… Ponavadi pri koritu zavijem levo gor po bližnjici, danes pa sva bila prehitra in greva rajši kar po dolgi.? V roku 1h in 10 min zagledava Prgar’co… Maja res tera! Se odločiva, da počakava pol ure Gorazda in Joža, zato se skrijeva v zimsko sobo. No po pol urah jih še vedno ni, zato se odpraviva v počasnem tempu proti Kurici… Ta strmina! Vmes je eno večje snežišče, a ga obideva po levi, malo plezanja po skalah. Na vrhu Kurice pa počakava Joža in Gorazda, tako da nadaljujemo skupaj. Sem upal, da bo tempo kaj počasnejši, ampak je tudi Joža dal v tretjo in tako s hitrim tempom mimo Konjskega sedla proti domu Planika. Malo pod domom dva manjša snežišča, ampak se jih lepo da prečit. Okrog štirih pa pridemo do Planike – še vedno zaprta. Ena hitra pavza, čaka nas še zadnji vzpon do Malega Triglava. Z zahoda prihajajo neki oblaki, a upamo da ne bo nič hujšega. Za zadnjo strmino popijem en gel, da bo lažje šlo.

Od Planike po snežišču gor, še vedno se da brez opreme, in na melišče. Sledimo markacijami, tudi snega višje zmanjka. Vzpenjanje po markirani poti nas pripelje na Mali Triglav. Pogledamo proti vrhu Triglava in ga zagledamo v oblakih… Joj, škoda! Kaj sedaj? Pod 2800 metri je bilo jasno, zgoraj oblačno. Odločimo se, da gremo malo višje in vzhod počakamo pod vrhom Triglava. Malo čez peto uro pride sonce ven. Vauu! Noro! Kakšne lepe barve! Kar naenkrat se vrh razjasni, zato hitro pičimo gor. A smo prepozni… Spet se je vse skupaj zaprlo! Ampak srečamo pa na vrhu Antonijo, Boštjana in Matejo. Evo pa le nismo sami! Malo pogovora, kakšna fotka… Pa čakanje, če se bo kej razjasnilo – brez uspeha! Je bil pa to moj letošnji deveti vzpon na streho Slovenije.

Foto 1: Današnja ekipa na Triglavu (Foto by Boštjan)

Čas je za odhod proti Kredarici. Midva kot zadnja se spustiva proti Malemu Triglavu. Pot je v celoti kopna, sneg pa se je začel pri izstopu iz plezalnega dela. Tam so v snegu narejene stopinje, ki pa malo drsijo. Z kar nekaj previdnosti se tam spustiva in sledi še zadnji klanec pred Triglavsko kočo na Kredarici, ki pa je uradno že odprta. Hitro notri na toplo, kjer skupaj spijemo kavico. Kar zaspani po neprespani noči se odločimo, da je čas za sestop v dolino. Antonija se odpravi še proti Rjavini. Jaz, Maja, Gorazd in Jože pa dol proti avtu. Po hoji po melišču se Jože spomni, če bi šli pogledati Ivačičevo jamo pod Kredarico, zato zavijemo desno po melišču – je kar zoprno. Nekaj časa iščemo vhod v jamo, nato se pa spustimo notri. Pri vstopu je še sneg, notri pa je bilo kar malo ledeno. Hodimo globlje v jamo, občudujemo kapnike. Iz jame bomo izstopili iz druge luknje, ki pa je bila lepo zalita s snegom. Zato lepo derezice gor in najprej čez ledeno ploskvo, potem pa gor po snegu.

Foto 2: Izstop iz jame

Iz jame po melišču nazaj na pot in spust po letni poti do avta. Še kar nekaj snežišč prečimo v Kalvariji. Jože in Gorazd pobegneta, midva pa lepo počasi dol. Nižje dol je pot kopna do avtomobila. Čisto crknjena prideva do avta in se zategneva do doma, kjer sledi zaslužen počitek.

Pot na Triglav iz Planike in Kredarice ima še nekaj snežišč. Priporočam vsaj uporabo malih derezic in pa malo večja previdnost. Še nekaj časa bo preteklo, da bo sneg pred začetkom plezalnega dela čisto skopnel. Drugače pa tura čista 10ka! Bravo Maji za odličen tempo, naslednjič ne dam energijskega napitka, da ne bo šlo tako hitro!