Vikend pred vrati, Maja ima na izbiro Triglav ali Jalovec? Super! Ta mesec ga še nimam obkljukanega. Napoved je bila bolj ruleta, ampak to ni igralo neke vloge… Vedelo se je, da ne bo dežja… To je glavno! Tud če ni razgleda… Če stojiš tolikokrat gor, tud ni problema če kdaj ni razgleda. To bomo vse preživel. Sebastjan se nama pridruži na turi.

Ob 3h zjutraj se dobimo v Kurji vasi, snega je ogromno pobralo od mojega zadnjega obiska prejšnji teden, zato prvih 300 metrov nosimo smučke. Na parkingu dva avtomobila. No naletimo na sneg po tistih 300 metrih, zato smučke na noge in gasa! Sebastjan narekuje tempo in moram rečt, da je bil prou super tempo. Ne prehiter in ne prepočasen… Skozi Radovno bolj ali manj tišina… Vsak je bil v svojih mislih… Tudi to kdaj paše! Do Lese pridemo v 1 uri in 10 min, potem pa se tura šele začne. Usmerimo se v gozd, držimo se bolj levo po smučini. Zraven sicer motijo malo luknje pohodnikov… Ampak bomo že preživeli. Lepo se vzpenjamo in brez posebnosti do Prgarice (mogoče edino zadnjih 50m malo ledenih). Ena hitra pavza in gasa proti Kalvariji. Malo višje naletimo na kolegico, ki je padla in se ji je smučka odpela in odpeljala (če jo kakšna dobra duša najde, naj le sporoči). Nad Prgarico postaja sneg vedno bolj trd, zato damo srenače gor. Še naprej z lepim tempom nadaljujemo proti Kalvariji. Malo pod Kalvarijo dočakamo sončni vzhod, ki pa se zelo hitro zapre… Tako da je bila nad 2200 metrih megla… Jah… Kot kaže danes ne bo sonca. No z višino je podlaga vedno bolj trda. Pod Snežno konto malo zoprno vijugamo med napihanim in pa betonom. Jaz se odločim, da zadnjih 50 metrov kar peš. Potem pa na izravnavi spet smučke gor. Kmalu zagledamo Kredarico v megli, tudi malo je pihalo (temp. -11°C). Pred hišo pa Rok in Matej. Oooo kje se srečamo! Zdj vemo kdo je luknjal smučino. 😜😜

Kratka pavza, napoved naj bi se v roku ene ure izboljšala. Zato se hitro spakiramo in zagrizemo proti Triglavu. Baje so včeraj oz. prejšnje dni obračali pri prečki. Rok prevzame pobudo, Sebastjan je drugi, jaz pa danes tretji, zato da imam nadzor kaj mi Maja počne v steni. No zadnji je bil Matej. Vstop v steno mix odjuge in trdote, malo za ogrevanje. Prečka je sfrezana, prva… Druga je malo bolj napeta, ampak sneg lepo drži. Zajle so lepo zunaj, zato kar hitro napredujemo… Potem pa se ustavi… Pred sabo zagledamo tisto prečenje proti Malem Triglavu… Rok je bil prvi in zabija…. Nekak drži… Hjaa… Naslednji korak, čista odjuga… Hmmm… Razmere niso tako dobre kot smo pričakovali… Fak! Maja in Matej se rajši odločita, da obrneta. Razmere res niso tiste prave za tiste, ki nimajo toliko izkušenj v zimskih razmerah in mislim, da je bila za njiju to pravilna odločitev. Javim se, da ju pospremim nazaj dol do vstopa v steno. Seba in Rok pa nadaljujeta… Tudi jaz razmišljam, da bi nazaj gor skočil… No bom še videl. Skratka poskrbim da Maja in Matej varno prideta dol s stene. Nekako mi ne da miru, da bi probal tudi jaz proti vrhu. Maji vzamem alpinistični cepin in se zapodim za Rokom in Sebatom. Čim bolj varno, a hitro pridem do tiste prečke. Zabijem cepina, en korak drži, drugi ne… Potem pa čisti beton. TOP! Hitro zabijam tista cepina in gasa gor. Taka podlaga se išče! Po tisti prečki pridem do napihanega dela, kjer je že lani bil isti problem… Treba se je skobacat čez tisto “opast”. Hitro pridem do dela, kjer je vedno čist led (naravnost gor), tokrat pa skoraj nič snega! Predhodnika sta mi lepo razrila vse skupaj… Uff… Malo vroče postane… Ampak… Saj bo! Pumpa dela, drsam po skalah… Lajf iz gud. Čaka me samo še zaključni vzpon pod Malim Triglavom, kjer ju tudi ujamem. Razmišljata, da bi obrnila, saj zgleda greben po M. Triglavu napihan čist v špico… Megla nam nič ne pomaga…

“Gašper, gremo naprej?” Pa pejmo pogledat samo malo naprej, da vidimo kako je. Hodimo kar po “strehi” grebena, malo adrenalinsko… Ampak čez 30 metrov greben že spihan. Zmaga! Zajle so tudi zunaj. Edino skrbi me še malo višje greben, kjer smo ga že kar nekajkrat jahali, ker je bil napihan v špico. Ampak vidimo, da je zajla zunaj in da je samo malo napihan. Druga zmaga! Zadnjih 100 višincev predstavlja tisto prečenje, spust okrog skale in gasa gor do zajle. Ta del (ki nam je januarja in februarja predstavljal malo težav) nič posebnega, malo gnil sneg… Drugače pa je šlo… Vmes se pokaže tudi malo sonce, drugače pa skos megla. No še tistih par metrov in stojimo na strehi Slovenije! Zastavica gleda ven, piha pa ko pri norcih. Tole je bil moj 54ti vzpon na Triglav.😉

Foro 1: Današnja ekipa na Triglavu

Prav dolgo se ne zadržujemo in čas je za odhod. Čeprav ni bilo sonca, so se temperature malo dvignile in to je povzročilo pravo kalvarijo spusta. Sneg je z vsakim metrom bil bolj odjužen, ampak nam ni predstavljal problema do tiste prve prečke pod Malim Triglavom… Prej, ko smo se vzpenjali, smo lepo razrili (no drugače ni šlo), zato je bilo sedaj kar napeto! Cepina sploh nikamor nisi mogel zabiti, saj si direktno v skalo zadel… No adrenalin je pa tukaj malo šopal, vsak napačen korak… Skratka tam danes nihče več neb mogel iti.. No tisto prečko zrihtamo, se skobacamo čez napihan sneg in lepo počasi dol proti ostalima prečkama. Hitro pridemo do Kredarice. Sonce še vedno od nikoder. Maja in Matej naju že čakata.

Spet ena kratka pavza in čas za spust s smučmi. Mi trije s smučmi, Rok pa Matej pa peš. Sneg je malo spustil, ampak skorjica ostaja. Pod Snežno konto klože, ampak takoj ko smo prišli izpod Kalvarije pa je ostala samo malo skorjice, ki je držala do Prgarice in zato je bilo na čase kar težko zavijati. Od Prgarice je sneg kar odjužil in zato sploh ni bilo tako slabo. Usmerimo se kar proti gozdu in vijugamo med drevesi. Od Lese do avtomobila pa razmere kar odjužene, zato smo se skos morali poganjati in nikamor sploh ni šlo. Počasi v Radovni snega zmanjkuje, ampak res počasi!

Skratka ena top tura! Sicer naporna, brez razgledov… Pa zato nič slabša. Zelo sem ponosen na Majo, da se je odločila obrniti, ker je spoznala da ne bo šlo ❤. Še enkrat bravo za pogum! Razmere so bile res slabe do take mere, da je bilo potrebno kar nekaj znanja zimskega gibanja v gorah. Ni to za vsakega kot mogoče na prvi pogled zgleda. Niso pa to moje najslabše razmere na Triglav, je bilo tudi že slabše… Dva tedna nazaj, ko sem bil tukaj gor, so bile razmere veliko boljše.

Pa družba je bila danes itak top! Smučarija pa kar zadovljiva. Sedaj pa zaslužen počitek! 👌

Skratka velja posebna previdnost, itak pa jutri prihaja fronta in bodo razmere verjetno še slabše.