Moj največkrat obiskan dvatisočak letos? Ja valda, da Triglav! Tole bi bil že 12ti letošnji (skupno 32ti) in s tem bi zaključil s svojim izzivom: »12 Triglavov dvadevetnajst!« Seveda je bil plan spet sončni vzhod, saj zadnje čase nimam pretirane sreče z lepim vremenom na Triglavu… Poizkusim še zadnjič… Če tokrat ne bo lepo vreme, za letos zaključim z nočnimi vzponi. Pa je bilo res slabo?

V soboto sva šla s Francijem na sončni vzhod na Špik (2472 m), nedelja pa rezervirana za Triglav. Oktobra še nisva bila… No nekaj je kolebal ali bi šla s Sonjo malo kasneje, jaz pa sem vztrajal pri vzhodu… No beseda je padla… Sonja je rekla VZHOD! Če šefica tako reče, Franci nima kej za oporekat!? No jaz bi v vsakem primeru šel na vzhod. Dobimo se kar v Krmi… Že cel vikend se ne počutim dobro… Zmatran… Nenaspan… Telo kliče po počitku… A glava je rekla – GREVA! Tudi zato sem šel s svojim avtom, da sem lahko hitro pobegnil na zaslužen počitek… No pa ni bil počitek… Ampak kaj več o tem pa na koncu… No, da se vrnem nazaj! Ob 2h zjutraj parkiram v Krmi, Franci pa Sonja takoj za mano. Se napakiramo, vzamem še cepin in »ta’male dereze«. Včeraj je sneg padal, zato nismo vedeli, kakšne bodo razmere. Malo čez drugo uro pa štart… Sonja je prevzela narekovanja tempa… Začetek je bil hiter! Počutje ne tako… No na Prgarci v 1 uri pa 40 min. Treba je malo počiti. Gremo v zimsko sobo, ki je zadaj za kočo. Tam se dodatno oblečemo… Jaz pojem en gel, saj energije kar ni bilo… Po 15ih minutah pa gasa proti Kredarici. Malo pod Kalvarijo pa občutek, ko da bi mi eden odrezal noge! Gel popustil, treba nekaj konkretnega pojest! Franci pa Sonja nadaljujeta naprej, jaz pa en sendvič hitro vržem vase in za njima. Malo pod Snežno konto ju ujamem in nadaljujemo skupaj… Telo ni bilo pravo… Ne pri meni, ne pri Sonji in ne pri Franciju… Malo smo upočasnili tempo… Na okrog 2400 se je začel sneg, a samo posamezne flike. Tukaj jaz potegnem naprej, saj je bila ura že 05:30 in bo treba kmalu začeti z vzponom na vrh, če želim ujeti sončni vzhod. Na Kredarici je pihalo ko pri norcih… Hitro odprem vrata in se povabim notri… Koča je namreč uradno zaprta. Tam srečam tujce, mi rečejo, da gredo v dolino… No super! To pomeni, da bomo prvi na vrhu danes! Hitro za mano prideta še Franci pa Sonja. Jaz pa nekaj na hitrco pojem, oblečem ko medved in gasa proti Triglavu, saj so bili sunki vetra tudi več kot 50 km/h. Ura je 06:05, jaz pa še vedno na Kredarici! Sonja pa Franci bosta prišla za mano. Prtegnem v peto, vklopim turbo in v trenutku sem bil pri začetku zavarovane plezalne poti… Piha še vedno… Stopinj ni! Se zaženem gor… Pridem do prečke… Ledena! Na srečo sem na Kredarici dal derezice gor. Malo bolj previdno prečim, zavijem zadaj navpično… No ta del ni imel snega, zato je bil turbo vklopljen. Malo pod Malim Triglavom se spet začnejo zameti, a ni pretirane težavnosti. Hop in že sem na Malem Triglavu… Nebo se že lepo barva! Po grebenu kar lahkotno potečem, saj je imel zelo malo snega, samo pihalo je konkretno. Potem po grebenu sledi še zadnji vzpon… Tukaj pa naletim na zid… Pff! Srce nabija… Roke čisto mehke… Gledam na uro… 06:30… Fak! Treba bo pohitet! Taktično nadaljujem… 5 korakov, 10 sekund počitka… Naprej gor je bil seveda spet sneg… Bolj kot ne, cel čas… Ravno nekaj ledu v zgornjem delu ni bilo… Zagledam stolp! Energije ni… A mi ga uspe doseči… Ura je 06:52… Ujel sem vzhod! Moja letošnja 12ka! Hitro windstopper nase, stojalo ven in seveda je bilo potrebno naredit sliko gorečega neba! Bolanoooo! Francija pa Sonjo vidim na Malem Triglavu, na žalost ga bosta zamudila. Ura mi je pokazala -7 stopinj. Mrzlo k pra***a! Skačem okrog stolpa, da se ogrejem… Pride sonce ven… Kaj naj rečem tukaj… Skoraj solzne oči dobil… Tako lep vzhod! Sploh ga ne morem opisati! Tole je definitivno eden najlepših vzhodov na Triglavu! Ven vzamem Jegra, namreč v sredo praznujem rojstni dan in ker bom odsoten, sem se odločil, da nazdravimo kar na vrhu Triglava, predčasno! No kmalu po vzhodu zagledam Sonjo in Francija… Bravoooo! Kozarček z jegrom že čaka! Na zdravje! Vse naj naj! Uff pogreje! Pa nisem nek ljubitelj žganja, ampak na mraz je pasal. Malo se zadržimo na vrhu, a prav kmalu se prikažejo oblaki in sonce izgine! Kar naenkrat se ohladi… Hitro naredim še stojo ob stolpu, saj sem jo obljubil že ob sedmem vzponu, a obljube nisem izpolnil do sedaj. Ups! In včeraj sem tudi obljubil snežaka na vrhu Triglava… Edini problem je bil, ker je bil samo pršič na vrhu… Ampak mi je Franci pomagal in tako sva naredila snežaka v obliki možica… Kako je tist sneg držal skupaj, pa naj ostane skrivnost ?…Pa še obvezni štempelj v SPP dnevnik … Spakiram… Franci pa Sonja kreneta že prej…

Slika 1: Mi, mi, mi smo najvišje! Čin!

Se začnem spuščati… Nek čuden filing sem imel, da sem pozabil kozarčke na vrhu. A malo pred grebenom zagledam Igorja, ki je gor peljal skupino… Prosim ga, če lahko pogleda za lončke in mi jih spravi (kar je potem tudi naredil, hvala!)… V nasprotnem primeru bi pač šel nazaj… Smetili pa že ne bomo! No spust je potekal kar hitro, a pri Malem Triglavu me ustavita dva fanta… Malo se pogovarjamo… Dam jima svoje grelnike, saj je bilo meni že toplo. Potem pa nadaljujem dol… Derezice sem še vedno imel na sebi, a sem opazil, da jih dosti ljudi ni imelo. No led je malo popustil, samo na prečki je še vedno vztrajal… Hitro do Kredarice, notri na toplo. Tam se malo podružimo s Sonjo in Francijem… Spet en hiter obrok, saj bom rabil energijo za spust. Čakali smo Polono, Brigito in pa Heleno, a njih od nikoder. Potem pa se odločim, da ju bom zapustil in se odpravil dol… Treba je it spat! Zato prtegnem spet v peto, odtečem Kalvarijo… Ko se Kalvarija konča, zagledam Anjo, Petro, Nejca in pa Sandija… Instagram druščina? Seveda je bilo potrebno nazdravit za moj rojstni dan! Hitro ven kozarčke, natankam… Prsežem, da ni bla Gorenska merca! Pa ura je bila več kot deset (da se ne bo kdo skliceval na zakon ?). Spijemo… Oni gor, jaz pa hitro dol… Na Prgarci zategnem bremzo… Dosti tekanja, zato v lepem tempu naprej… Srečam malo pred avtom starejši par, malo poklepetamo… Se pohvalim kakšen vzhod sem doživel in hitro do avta… Tako je bila tura zaključena! Potem pa spat! Oh, seveda da ne! Nadaljevalo se je praznovanje (predčasno) rojstnega dne in tako sem se ulegel v posteljo ob… No ni važno!