Če v petek zvečer nisem pet različnih napovedi pogledal, nisem nič.. Nekako sem iz tega izluščil, da je najlepša napoved v KSA. Z Majo se zmeniva za Kalški greben in goro… Po celem tednu terena mi paše nekaj bolj v izi…?

V soboto malo čez šesto uro štartava od doma in se peljeva proti Krvavcu… Pri Kranju zagledam Storžič… Kaj pa če bi šla tja? Mogoče čez Kališče? Mah ne… Tam grem vedno… Probajva po JZ žlebu… Sliši se ful hudo, ampak v resnici nič takega. Poleti je to lahka označena pot… Škoda ker sva bila že v Kranju, bi lahko šla skozi Žrelo al pa kaj podobnega… Pa drugič. Zapeljeva se v Povlje, tam parkirava pri veliki turistični tabli. Ne preostane nama drugega kot zagristi v breg. Pot je tukaj kopna, ampak strmina je pa kar lepa. Maja mi spet testira ventile, ki danes kar trpijo… Vedno bolj nabija tempo, jaz pa zadaj s trmo komaj sledim… Jo bom že dobil, če ne drugje pa na snegu! No strmina vedno hujša, vroče pa tudi! Kar hitro prideva do Karničarjeve koče na planini Javornik (1390 m), eno hitro pavzico. Tukaj se začne sneg, zato dava kar dereze gor. Kam pa sedaj? Ker tukaj še nisva šla, sva predvidevala da kar naravnost gor, edina logična rešitev. Tukaj so tudi kar ogromne plazovine. Če se je vmes malo položilo, je sedaj spet strmina naraščala! Maja je imela neke probleme z derezo, zato sva čim hitreje zavila na greben. Greben je bil sicer vmes kopen, tako da sva »drytoolala« ? Malo heca… Skratka greben vmes kopen, Maji popravim tiste dereze. Da se nisva spuščala nazaj v žleb, kar po grebenu do vrha. Sonce je lepo sijalo, vmes pa je kakšen oblak prekinil to toploto… Je pa lepo pihalo!

Foto 1: Ko naju je že zajela megla.

Hitro prideva pod vrh, kjer se priključi pot iz Kališča… Bova tukaj šla dol. Še par korakov in sva na vrhu – 2132 m! Uff lepooo! Piha ko pri norcih, ampak je lepo! Nisva stala 15 min, ko se je vse skupaj zaprlo! Uživanja je konec… No kmalu zagledava štiri, ko lezejo ven iz Kramarce… No tudi tole me še čaka… Malo debatiramo in prepoznam Majo K. Kje se srečamo! Oni se hitro spakirajo in se začnejo spuščati, midva pa tudi… Namen sva imela do Kališča in od tam do Povelj… Ampak je vse megleno… Nič ne vidim zaradi difuzne svetlobe… Ahh… Greva rajši kar po isti dol…?

S Storžiča proti žlebu, tokrat nisva šla po grebenu, ampak kar direktno po snežišču… Je malo bolj strmo, ampak je hitreje in ni potrebno po skalah lezt… Malo prečenja in kar naravnost dol… Čez plazovine in nekaj sto metrov nižje že zagledava pred sabo Karničarjevo kočo… Čas za pospravljanje derez. Pogledam derezo in vidim, da mi je počila! Ufff! Tud Grivelka kot kaže ni vsemogočna… Štiri leta mi je G14 lepo služila… Čas za upokojitev…

No od koče dol po isti strmini, kolena grizejo ornk… Ampak si pa hitro dol! Malo še med drevesi slalom in zagledava pred sabo avto. Tura končana! Janez mi napiše, če prideva na kavo na Brnk… Pa greva an! Pade debata na dereze in mi oče od Janeza reče, da se bo tole dalo popravit. Top! Sicer imam še doma ene avtomatske Grivelke… Ampak tele G14 so mi res top. Na koncu se mogoče le ne bo treba od njih poslovit!

Skratka lepa tura v izi, ravno taka ko je napoved bolj slaba… Se mi pa pozna, da letos nimam nekih hudih zimskih vzponov… Še en teden šolanja imam, potem pa začnem napadat vse tele grape, kamine in smeri… Bo še kar zanimivo.?

Galerija: