V ponedeljek je spet sledilo poslabšanje… Joj pa tole vreme! Nekako je za četrtek kazalo najboljše… Pa se je potem napoved pokvarila… Danes pa v službi pogledam zjutraj spletno kamero na Kredarici. Wow! Kakšno lepo vreme! Šefico prosim, če grem lahko prej s šihta. »Kdaj?« Hmm… Ob 14h, pa grem hitro na Roblek. No ob 11h pogledam še enkrat kamero… Oblačnost je se uzignila! Ufff! Grem lahko ob 12h? »No pa pejt!«… Ulalala! Ob 12h hitro s šihta… Se odpeljem do doma, kjer na hitrco spakiram in gasa proti Valvasorjevem domu. Cesta do Valvasorja je normalno prevozna. No ob 13:40 pa štartam. Nobenega avtomobila parkiranega, kar pomeni, da bom sam! Zato za vsak slučaj še krplje vzamem.

No pri Valvasorju ni snega, se pa začne na okrog 1300 m, ampak ne po poti… Samo okrog… Hitro stopim, ker sem vedel, da je zapadlo dosti snega na vrhu in me zna kar upočasniti. Na tej višini se mi tudi odpre! Kakšen sonce! Vroče! Teče mi! Ne bom se slekel… Bum! 38 min in sem že pri »Prižnici« (nekako na pol poti). No tukaj se potem sneg začne tudi na poti… Ene 5 min počijem in gasa gor… Ampak samo nekaj metrov nad Prižnico, saj se mi začne udirati… Joooj! Krpljev ne bom dal še gor… Tako zgazim do 1850 m… No tukaj pa res ni šlo brez krpljev. Hitro jih dam gor…. Pa gasa! Kako je super! Še vedno se udira, ampak manj! Leva, desna,… Ga prtegnem v tretjo, da bo čimprej konec tega! Na okrog 1900 m in še nekaj pa je razcep. Levo po grabnu, desno do koče… Zavijem levo po grabnu… Ufff! Tukaj se je ustavilo! Napihan sneg! Krplji ne primejo! Prečke… Dol se mi jih ni ljubilo dat… Pa sem vklopil reduktor in kar naravnost gor! Seveda sem ciljal na letno pot do koče. Obrati v rdečem… Ampak se ne vdam! Gledam zamete… Uffff… Ja nič… Gremo čez… Ratrak Gašper prvi zamet skoraj preskoči… No nadaljujem naprej… 50 metrov pod kočo pa še en zamet… Ta je bil velik več kot meter… No tukaj probam s krplji še enkrat… Ne gre… Skrivim palico… Fak! Čas za zamenjavo taktike… Krplje dol… Dereze in cepin gor… Krplje in palice pustim v luknji… Ne bo mi jih zasulo! Danes imam srečo! Kar naenkrat se naredi megla… No… Zabijem cepin v napihanca… Prtegnem dereze notri… Primejo! Odlično! Dva koraka in sem na vrhu! Vidim kočo! YEEEEEEEA! Nepopisno veselje! Zavriskam! Dan za bogove! Razgled se odpre! Srce začne hitreje biti… No to je to! TOJ TA UŽITEK! ? In samo to! Pogledam proti vrhu… V megli… Ahh…

Slika 1: Veselje na vrhu!

Bom danes vrh izpustil… Po pravici povedano, se mi ni ljubilo še tja gazit… Pa že ura me je priganjala… No kar naenkrat se naredi noč! Fak! Megla! Ko da bi eden luči ugasnil! Hitro se spakiram, enga selfija pa gasa dol… Za pot me ni skrbelo, ker je gaz dobro vidna, drugače pa imam na uri zemljevid… No začnem se spuščati… Pridem do krpljev. Bum! Se odpre spet! A ti mene j….? Stojalo ven… In se je spet zaprlo… Haha… No vseeno pritisnem par fotk… In pa en time-lapse:

Pospravim krplje v nahrbtnik, saj se bom spustil z derezami (nekako se mi je zdelo bolj varno). Prvi korak… Udre do kolena… Oooo… To pa bo trpljenje! Čeprav sem hodil po svojih stopinjah od krpelj, se mi je udiralo… Ampak za tak bolan vreme, tud to potrpim! Vsak korak je bil lažji… Nakar pri Prižnici šele dereze dam dol… Paše! Sedaj pa v meglo… Z vsakim metrom manj snega… No hitro napredujem proti koči, kjer se ustavim na čaju. Malo »podebatiramo» o razmerah in potem domov.

Skratka, top dan! Sneg se začne »ornk« malo nad Prižnico (1700 m), nakar se z vsakim metrom snežna odeja debeli… Nad gozdno mejo pa se potem začne zabava. Dosti je napihanega snega, ampak je ta za moje pojme kar kompakten (nisem videl niti enega plazu)… Zadnjih par metrov pod kočo pa je malo zmrznjen… Verjetno od vetra, tako da se mi skoraj nič ni udiralo. Sedaj kako je na vrhu Stola… Verjetno približno isto, ampak pustimo to za drugič. Je pa gaz pod kočo narejena naravnost gor… To kakšnemu ne bo všeč… No si pa svoj gaz potegni 😉 Skratka, super dan! Super razmere! Videl sem tudi par gamsov. Sedaj pa da vidimo, kaj bodo prinesle nove padavine. Pri koči je trenutno sigurno 50 cm snega… Oziroma še več, če štejemo še napihanega.

Pa varno!