Plan za nedeljo je bil narejen, gremo eno turo na smučkah. Destinacija? Maja že sanja tale Špik ne vem koliko časa… Dobro… Pa gremo tja. Povabim še Igorja, Janeza in Boštjana. Pripravim smučke, potem pa dobim info, da more bit Špik kar pomrznjen… Aaaa! Se pravi bodo smučke odpadle… Ampak potem v soboto sneg pada čez cel dan, upanje ostaja. Za vsak slučaj vzamem s seboj smučke, ampak ostanejo v avu.
Dobimo se za mostom čez Pišnico. Naberemo se skupaj in gasa proti Kačjemu grabnu. Gledam koliko je snega, vse skupaj par mm… Za Kredarico je pisalo 9 cm novega snega… Ah… Bom pustil smučke v avtu, pa bom potem nekam šel z njimi. Najprej dokaj po ravnem proti koči v Krnici, nato pa zavijemo levo pri oznaki za graben. Sprva skozi gozd hitro pridemo do začetka, kjer se usmerimo bolj desno in začnemo s mukotrpno pot skozi graben. Sneg je tukaj kar trd, višje pa pršič. Hitro vidim, da bi mogel imeti smučke! Škoda, pa drugič! Vidim, da sta dva majstra pred nami, ki nam lepo delata gaz. Kar nekaj časa hodimo in hodimo… Novega snega par mm. Malo višje mene spustijo iz vajeti… Tole bo pa zdle špura! Prtisnem gas in samo meljem sneg pred sabo… Maja se zadaj dere: «Dej Gašper nehi no!« Malo začnejo zaostajati, zato spustim tempo. Z vsakim višinskim metrom je več snega… Kar jokam v sebi k imam smučke v avtu… Kmalu pridemo iz gozda, kjer se višje menjavamo v gazenju. Vajeti prevzame Janez in Maja… Sta prtegnila gor ko hudič! Ravno počivam zadaj, ko mimo prileti gospodična… Ooo Eva! Malo zmatrana je rekla, da ima s seboj drona in nam naredila nekaj posnetkov! Še enkrat hvala! Ona posname, se zapodi za nami, a malo višje obupa in obrne… Snega je res za izvoz… Še mene je presenetilo! Res nisem pričakoval 30 cm novega na višini 1900 metrov… Ampak pow pow bi se pa lahko drl!
Skratka gremo naprej proti sedlu. Ogromno snega nam dela kar težave pri gazenju, zato se z skalo na 2290 metrih ustavimo. Evo naš bazni tabor. Ena kratka malica. Jaz se odločim, da grem pogledati višje kakšne so razmere… Tega suhega snega je res ogromno! Nisem naredil 20 metrov, pri zamahu v sneg sprožim plaz! Uuufff! Utrgal se je 1 meter nad mano, ampak na srečo sem ostal na nogah… Ok… Tole pa sedaj postaja resno, hudo! Se spustim dol v bazni tabor… Sestanek je trajal točno 10 sekund, ko smo se odločili da obrnemo! Tole ni več varno… Ravno v tistem trenutku nekaj zaropota… Še en plaz 100 m stran od nas… No sedaj pa res ni več zajebancije!
Foto 1: Boštjan, Igor, Janez, jaz in Maja
Hitro se spakiramo, eno skupno fotko (čeprav zgledamo veseli, so misli usmerjene v spust) in čas je za spust… Gremo po 2 z razmakom 20 metrov, za vsak slučaj da še kaj ne utrgamo! K strmina malo popusti, pa kar po riti dol da je hitreje… Kmalu spodaj srečamo dva pohodnika, ki lezeta gor. Povemo zgodbo, samo se odločita da bosta šla probat… Dobro… Ni 5 min vidimo skupino še parih pohodnikov… No tudi njih zgodba neki ne gane… Še malo nižje spet en par… No zgodba ista, reakcija ista – gremo gor… Potem pridemo do gozda, kjer srečamo gospoda (ne vem ali je imel značko od GRS ali od Gorskega vodnika) s štirimi deklinami. Njegov odgovor na našo zgodbo in CITIRAM: »Sej zdj si splazil, tolk da je super ane… Si popucal sneg in ni več nevarnosti za nas!« Mislim, a je potrebno kaj dodati? Od takega človeka tak odgovor… In potem sem jaz neodgovoren… Tale stavek me je res malo pretresel… Ampak ok… Malo nižje turaši, ki nadaljujejo pot… Še najbolj zaskrbljena sta bila Hrvata… Edina od 20, ki jih je šlo gor, da sta se vsaj malo zasekirala…
Še nekaj minut in smo že ven iz grabna, sledi še hoja do avtomobila in tura je bila zaključena! Hvala odlični družbi; Maja, Janez, Igor, Boštjan in pa Eriku in Jerneju za gaz v spodnjem delu! Je šlo pa danes proti vrhu več kot 20 ljudi in samo 2 sta se resno zasekirala… To govori o naši ignoranci… Skratka odlična tura, čeprav smo 150 pod vrhom obrnili, ampak lahko rečem, da ni bilo težko obrniti – saj razmere so bile z vsakim metrom slabše. Nas je pa res vse presenetila količina snega – noro!
VIDEO:
Galerija:
