Plan so bili Julijci… Ampak… Včeraj, ko sem šel od Maje, pozabil čisto vso robo pri njej… Joooj! Spremenil plan… Grem pa zvečer v LJ po robo, potem pa da se ne vozim nazaj na Gorenjsko, prtegnem kar v KSA. Pol pa še da ne bom hodil spat in se zbujal sredi noči, naredim plan. Iz Konca do bivaka pod Skuto, pogledat Rinke in od tam na Skuto na vzhod… S Skute pa potem na Grintovec… Po kateri poti pa je odvisno od vremena. Zjutraj je kazalo tako- tako… Ampak jutri je nova tura… Moram biti čimprej doma in se spočiti. ?

V četrtek se ustavim v Decathlonu… Rabil sem vponke in pa še nekaj štrika za nedeljsko turo. Zagledam na polici tekaške »trail« čevlje. Pismo… Kaj pa če bi jih kupil in jih potestiram? Jih kar hvalijo, tako da ne morejo biti slabi… Cena? 70e… Zastonj če mene vprašaš. Tako ali tako na 3 mesece moram menjati čevlje k jih toliko »zgonim«.

V petek se zvečer zapeljem v Ljubljano po stvari, potem pa gasa proti Kamniku. Nahrbtnik je bil kar alpinistični od Decathlona… Odličen in lahek! Stvari ravno toliko, da bom lahko tekel vmes. Cepin obvezen, dereze pustim doma. Na poti do izhodišča skoraj povozim žival, en majstr mi skoči na cesto malo stran od prehoda za pešče… Pa enga majstra na rolerjih ob 2330 srečam, seveda oblečen v črno, brez luči… Skratka cel žur že pred štartom. V soboto ob 0007 štart. Nabasan z 4Endurance geli se podam proti bivaku pod Skuto. Ni ravno toplo, ampak mi glede na tempo kar hitro postane vroče…Se že slačim! Pumpa dela, noge so kar sveže in po 70 min zagledam bivak pod Skuto (2070 m). Lep tempo… malo pred vrhom sem mogel malo upočasniti, saj me čaka še kar nekaj km danes. Tako da pridem malo čez 1 uro v bivak. Notri so eni spali, jaz se počim kar na prvo klop… Gledam vreme… Piha k pr norcih, pa malo je oblačno… Ja nič… Bom pa malo počakal… Sej imam čas… No ob 0230 se podam proti Rinkam… Tudi razjasnilo se je. Tempo upočasnim, saj sem imel res preveč časa. No 200m od bivaka mi crkne lučka. Faaaak! Še to! Kaj sedaj?! Hmm… Telefon… Lučka je bila čisto napolnjena, ampak je kot kaže akumulatorček notri shodil… Ja še dobro da imam telefon s svetilko… K tolk noro sveti!? Ne vidim čisto nič… Zato nisem mogel nobenih bližnjic obrat… Pa sem šel kar po markirani poti… Najprej samo mimo Male Rinke (2289 m), potem nisem šel čisto do Štajerske Rinke (2374 m) saj že tako nisem nič videl in se počasneje premikal. Gasa na Koroško Rinko (2433 m), dve minuti pavze in spust do sedla. Naletim na snežišče… Ker se mi ni ljubilo po njem hoditi (bil je kar leden), se spustim še kakšnih 30m nižje in se mu izognem. Potem pa spet v ta klanec po melišču! Kar hitro stopim na Kranjsko Rinko (2453 m), ura je že 0318… Uf… Malo pozen? Enga selfija in gasa dol… Ker sem si še vedno svetil s telefonom (luna mi ni bila ravno v pomoč) nisem upal sekat poti navzdol… Tako da sem dol po isti poti… Čisto naokrog! Jaooo! Še dobro, da sem hitro hodil… Ko sem prišel nazaj na pode, se je luna začela malo bolj kazati… Zato ugasnem telefon… Probam še enkrat lučko… Dela! A ti mene ….? Dobr… Če dela… Nej dela! Takoj sekam, da se ne spuščam čisto do dol do table. Vidim markacijo… Gasa pod steno Kranjske Rinke… Pred vstopom v plezalni del Skute, zagledam snežišče. Pospravim palice, cepin v roke… Probam sneg… TRD! Oooh! Nobenih stopov… Nič! Moram priznat, da tistih par metrov snežišča je bilo najbolj adrenalinskih na celi turi… Drsi… Zabijam cepin… Po prstkih… Jaooo.. Vzel bi male dereze, pa bi šel ko kralj čez… Ampak ne… Treba si je lajf zakomplcirat… ? No končno pridem čez… Sedaj pa gasa po kopni poti do vrha. Jeklenice (tisti 3 k so) in klini so v super stanju, markacije tudi super. Malo zadihan pridem na vrh. Ura 0430… Piha… Gor sta 2 stopinji… Jaz pa v pajkicah in tenki jopici… Ampak imel sem pa kapo in rokavice! Hja… Ne bom komentiral… Prezeblo me je ko mačka! ?Tresel… Čakal da sonce posije… No nekaj minut čez 5 pa posije sonce. Tooooo! Sončni vzhod na Skuti (2532 m)! Noro! Sam jo imam zase! Nekaj minut po vzhodu še vztrajam, potem je pa čas za odhod naprej. Si rečem, da bom snemal sedaj naprej pot z GoPro… Na vrhu začnem snemati… Ni bilo 15 s… Začne piskati prazna baterija… Danes ni moj dan!? Rezervna baterija je pa ostala doma… Ja nič… Pač ne bom snemal…

Foto 1: Sončni vzhod na Skuti

Ravno takrat enkrat priletijo do bivaka pod Skuto Grega, Staša, Katja in Davor. Škoda, ker niso prej štartali hodit. No ne bom jih čakal, ampak nadaljeval naprej… Spust in mimo Štruce (2457 m), kako je to super k je toliko vrhov na kupu! Od tam na razcep… Levo dol proti bivaku pod Grintovcem… Jaz pa nadaljujem naprej proti Dolgemu hrbtu (2473 m). Prvič grem na Dolgi. Pot je zelo zanimiva, odlično speljana… Edino en kup gor/dol se mi je vleklo. Od razcepa do vrha mi je vzelo malo manj kot pol ure. Pot je v celoti kopna. Pred sabo zagledam vrh Dolgi hrbet (2473 m), gora vredna spoštovanja! Ena kratka pavza, en sendvič vase in gasa proti Mlinarskem sedlu (2334 m).

Spust je kar zanimiv, veliko klinov, zajl in prečenja po grebenu… Skratka 1A! Po nekaj minutah zagledam Mlinarsko sedlo… Tukaj se priključi pot iz Jezerskega… Jaz pa zagledam na skali ogromen napis Grintovec… No tukaj je treba it… Gasa gor med skale… Prvič ko se teren malo položi pa naredim eno pavzico… Rabim energijo… Zategnem gel… Osvežujoče! Nekaj minut da prime in gasa gor! Kmalu pridem na osojno stran, kjer se konča za kratek čas »plezanje« in nadaljujem po potki/melišču. Pot kmalu zavije levo gor (desno dol pa proti Kočnami). Rekel sem si, da se bom z Grintovca spustil sem in obiskal še Kočni… No… Čez par korakov naredim požirek v mojem kamelbaku… Ni vode! Še to! Edina slaba stvar, ki se mi zdj lahko še zgodi je ta, da mi prileti skala in padem v dolino… Ja nič… Brez vode ne bo šlo… Bom žrtvoval Kočni… Nimaš kej… 4l vode sem popil. No nadaljujem naprej, kmalu pridem še do zadnjih skob in zajle. Par korakov in že sem čez… Sledi še nekaj korakov in stopim na vrh Grintovca (2558 m). Toj to! Zavriskam! Na vrhu nobenega. Še en sendvič pojem, nakar so začeli kapljati pohodniki. Malo podebatiramo… Potem pa gasa dol proti Kokrskem sedlu oz. Cojzovi koči (1793 m).

Foto 2: Pogled na moje prečenje!

Priznam, kar težko mi je bilo, saj sem bil kar žejen. Srečujem kar nekaj pohodnikov, 50 min traja spust do Cojzove. Tam se na hitro ustavim, nekaj vzamem za popit… Sledi še 900 m spusta do avta… Joj kako se mi ta pot vedno vleče… Gledam pohodnike, ki se vzpenjajo… Nisem jim nič fouž, saj je sonce kar konkretno nabijal… Ne razumem, kako nekateri lahko štartajo šele ob 9h poleti iz izhodišča… To je čisto trpljenje. Skratka prtegnem dol in okrog devetih pridem do avta. KONEC! Noge malo utrujene, zato se zapeljem do izvira K. Bistrice, kjer se namočim do kolen – paše! Danes je bilo noro v Kamniški Bistrici… Vsa parkirišča polno zasedena!

No po skupno 9h urah (6 ur 28 min hoje) se je končala moja tura. Edino snežišče je še pod Skuto. Tisto na sedlu med Kranjsko in Koroško Rinko se da lepo izogniti. Sedaj pa sledi par ur počitka, jutri je nov dan in nova NORA tura!

Kar pa se tiče tekaških čevljev… Čisto nič slabši kakor čevlji za 100+ € od drugih firm. Price – performace = top! Pohodniškim čevljem pa še vedno zaupam samo Alpini. ?