Oh! Vsega lepega je enkrat konec! Tako se tudi najin dopust  v Dolomitih zaključuje! Za zadnji dan sva se odločila eno lažjo turo. Že v soboto sva gledala slap Cascate di Fanes, a zaradi slabega vremena nisva šla. Zato je bil plan danes! Zjutraj se nama ni pretirano mudilo, vstala sva malo pred osmo, lepo skuhala čaj, pojedla zajtrk in začela pospravljati. Do devetih sva se zrihtala, plačala 112 € (9€ na osebo + 7€ za avto in šotor) s takso. Malo je bila gneča pred blagajno, zato sva 20 min čakala. Plačava in že drviva ven iz Cortine, proti Toblach-u.

Nekaj kilometrov stran od Cortine zagledava na levo parkirišče. Nekako taktizirava kje parkirati, da bo avto kasneje v senci. Se hitro zrihtava, pogledava table in začneva s pohodom. Sicer je na poti ferata, ampak sva precenila po slikah, da ni tako zahtevna, da bi rabila samovarovalni komplet. Tako vzameva samo čeladi. Po tablah sodeč piše 4 ure pa pol, no upam da bova hitrejša! No sledi spust po lepi potki, prideva do mostu, kjer prečiva reko Rio di Fanes. Tam se pasejo tudi krave, a se ne pustijo motiti. Nadaljujeva po makadamu, kjer prideva spet do mostu. Še čez ta most in začneva se malo vzpenjati. Prideva do klopce, zagledava da se ena družina par metrov stran pa spušča po ferati (via Ferrata Giovanni Barbara). No tudi midva se odpraviva tja. Kar nekaj spusta ob zajli, ampak nama ne predstavlja problemov. Kar naenkrat pa zagledava slap. Vaaaaaau! Koliko vode! Voda prši na vse strani… Še par metrov spusta, prečkava most neposredno ob slapu, itak naju čisto zalije. Nato se malce uzigneva, kjer srečava en par. Vprašava kje je drugi slap (ja baje sta dva), reče da je eno uro stran čisto v drugo smer.

No Rok malo poslika, jaz pa opazujem 2 pohodnika kako se vzpenjata malo stran od slapu, verjetno je tam prava pot! Rok poslika, midva nazaj po isti poti do mostu, samo da sva tukaj šla naravnost gor me skale. Še ena kratka “feratica”. Zagledam gospo in jo vprašam kje je drugi slap. Ona mi reče, da je pol ure stran. Se povzpneva po skobah, še malo zajl in kar naenkrat se odpre zgornji slap! Tole je bilo samo 10 min, ne pa pol ure… Kot kaže sva prehitra! Tale slap je še lepši! Pot je speljana v steni pod slapom! Hudddddoooo! Itak naju voda zalije, Roka še malo bolj (bogi :P). Čeprav sva bila čisto mokra, sva še vedno stala spodaj in se slikala. Nato je sledil samo še en kratek vzpon ob zajli in že sva malo višje od tistih klopc, kjer sva se prej spuščala. No nadaljujeva nazaj po poti do avta. Okrog 13h štartava proti domu, ob 16:10 sva že v Lescah na pici, nato pa domov! Najboljši zaključek dopusta!

Galerija: