Že v ponedeljek me kliče Rok, če bi šel po Hanzovi na Prisojnik. Seveda! V četrtek se za ziher dogovorimo. Glede na to, da se meje počasi odpirajo in je v tujini višje še sneg v gorah, bo to super trening ohranjanja kondicije v snegu in bo tako lažje potem naslednji mesec. Sobota ali nedelja? Bolj sem bil naklonjen nedelji, saj sem soboto proti večeru imel fantovščino (ne mojo?) . Tekom tedna tudi nabavil vrv, kline in še nekaj »drobnarij«… Nekako mi je to najšibkejša točka, zato je treba malo osvežit znanje. Če bo šlo vse po planu, bo kar pestro poletje. ?

Ob 0330 me Rok in Matevž pobereta v Lescah in skupaj pičimo proti Vršiču… Kar direktno po fantovščini… Malo sem bil zaspan, drugih problemov pa ni bilo. Pri Koči na Gozdu parkiramo. Od tam pa sedaj naprej peš. Termometer pokaže 2°C, kar mraz! Najprej se malo spustimo do markacije Hanzova. Iz gozda ven počasi do plezalnega dela. Pred sabo zagledamo en slap, ki ga pa lepo prečimo… Ampak prši pa super! Velik korak čez. Naprej pot kopna in se lepo vzpenjamo. Markacije lepo vidne… Na desni zagledamo še en slap, ampak ga ne prečimo. Pridemo na plezalni del, tukaj so zajle zunaj… Kar hitro napredujemo.. Če nas je prej zeblo, je bilo sedaj vroče! S čelade že dol teče. Dan se že lepo dela, mi pa napredujemo kar hitro… Pozna se moja nenaspanost… Pumpa dela na rdečih obratih… Treba neki pojesti! Zato hitra pavza. Na 1700 metrih pa zagledamo sneg… Treba dereze dat gor. Hitro na sneg. Sneg je bil čisto trd! Noro! Tole bo danes super! Po snegu najprej malo prečimo, nato pa gasa navzgor. Po 15ih minutah pridemo iz snega spet na kopno. Markacije so lepo vidne, stopinj od predhodnikov ni bilo. Damo dereze dol? Ah ne! Naj ostanejo gor…. No kar hitro spet pridemo na sneg… In spet prečka! Tudi tukaj je sneg čist trd. Previdno prečimo in kar hitro pridemo spet na kopno. Ob zajlah se povzpnemo gor, kjer spet pridemo na sneg, a tokrat se moramo malo spustiti. Spust je trajal je nekaj minut, potem je pa strmina spet »prižgala«! Naravnost gor… Noge malo pečejo… Pulz je pa tudi za nedeljo kar lep… Sneg je bil tukaj spet čisto trd, zato je pravi užitek hodit navzgor. Klanca konec, malo po »ravnem« v levo. V daljavi zagledamo eno ornk grapo! Kar požrem slino… Tja gor?? Pa to men zgleda ko da je naklon že nazaj… Uff.. Bo zanimivo! Sledi kar dolga prečka, za ovinek in spet strmina! Vedno bližje smo tistemu delu, ki zgleda kar grozen! V mislih že malo razmišljam kako bom sploh prišel čez? No… Prej malo po kamenju in grapa je pred nami. Zabijem cepin… Prime ko hudič! Kar malo se mi nasmeji. Gremo gor! Kakor je prej zgledala grozna, je sedaj malo manj grozna! Prav super pridemo čez, zavijemo še malo v desno… Strmina ne popušča… S čelade teče dol! Spet naravnost gor, pa party prečenje. Pred sabo zagledamo vpisno knjigo. Za nami pa Hudičev steber. Na steber ne gremo, ampak zavijemo kar v zajle. Nekaj časa po zajlah, sledimo markaciji. Ko se teren postavi pokonci, si vzamem kakšno sekundo pavze… Ravno pogledam dol… Bam! Kamen priletel na mojo čelado. Začutim in v isti sekundi vidim kako ga raztolče. Sreča! Še dobro, da nisem pogledal takrat gor. Čelada ok, glava tudi… Res je veliko grušča… To je že drugič v enem tednu, da sem imel srečo s kamenjem.

S trezno glavo naprej. Še malo po zajlah, nato po grušču in pred sabo zagledamo… PREČKO! Pa sej sploh ne vem kaj bi si mislil… Pa tako lep dan je bil! Še lepše pa je bilo, ker smo zadaj videli še eno prečko… Danes bo »prečka party«. Pa tako jih ne maram… Cepine nazaj v roke in gasa ane… Ni druge… Matevž in Rok štartata naprej… Jaz si naredim še eno malico… Lačen sem pa pogosto. ? Sneg je tudi tukaj zelo trd, zato ne bo pretiranih težav… Mirno glavo, sfokusiran v nulo in greš. ?‍♂️

Foto 1: Preeeeečka 🙂

Snega je na nekaterih deli malo manj, zato je treba malo gor in dol… Nekaj minut prečenja, pridemo na kopen del. A glej, glej… Za ovinkom se skriva nova prečka. Že odlično ogreti zagazimo notri… Kar ne zmanjka je… V veliko pomoč nam je bil sneg, saj je bil super trd… Izza ovinka pogleda spet prečka ven! Mirni živci… Ta na srečo ni bila dolga… En, dva, tri in že smo čez… Sedaj pa naravnost gor proti markaciji, kjer malo višje zmanjka snega. Sledi lažje »poplezavanje«. Pridemo do skokca, kjer je sneg super… Nobene panike! Sam zabijem in se cuknem gor. Še malo zabijanja derez in v levo… Spet kopen del… A 15 min kasneje zagledamo veličino – vrh! Nimam pojma, kje gre letna pot… Mi smo šli kar naravnost gor, saj smo na grebenu videli zajle. Teren se v zgornjem delu postavi kar pokonci, zato je potrebno še malo bolj zabijati cepine v sneg. Pridemo do naslednjega skoka… No ta pa ni bil zasnežen. Malo bolj nerodni z derezami, ampak je šlo! Pridemo čez in zagledam pred sabo kline in zajle. Samo še naravnost gor, previdno. Že tri dni mi ne gre en komad iz glave, čista simfonija: Past Present – Ti Amo (LIZOT Remix). Za zadnji del bo igral kar tale komad.? Pridemo na še en del, ki je leden… Ampak je zajla zunaj, zato le pogumno čez. Par korakov in vrh je dosežen! Prisank – 2547 m! Bravoo legendi! ?

Foto 2: Skupinska

Ravno razmišljamo, kako bomo prišli do avta, saj smo planirali sestop po Grebenski na Vršič… Pa pride nasproti nam en moški, malo zmatran. Pravi, da je šel po Slovenski poti in da je kopna… Ampak je neki zgrešil in ne sploh ne ve kje je hodil. Mu predlagamo, da gre z nami dol… V tistem trenutku pa ga še naprosimo, če nas pelje do Koče na Gozdu. Grebenska naj bi bila kopna, zato smo šli preverit. Lepo se spustimo dol ob markacijah. Malo nad P. oknom je eno snežišče, ampak se da z malo iznajdljivosti lepo povzpet. Pogledamo gor… Modela nikjer… Kje je? Nekaj časa ga še čakamo… Nato pa se odločimo, da gremo kar dol… Bomo pa šli peš. No takrat mi na misel pride, kdo bi nas lahko zapeljal. Ne bom javno izpostavljal, ampak prevoz smo si pogojno zrihtali… Bomo videli, če dobim klic nazaj. No mi lepo dol, nakar malo pred Vršičem prehitimo eno gospo. Ker klica še nisem dobil, lepo prosim gospo, če nas zapelje do našega avta. Seveda se ne zavrne takih prikupnih fantov. Pa nas je lepo zapeljala. Še enkrat hvala! Rešili ste nam eno uro hoje.

Za zaključek pa še »skok« do kolen v Pišnico, ki ima 8°C. Noro dobra rekreativna nedelja! Hvala obema za družbo.