Naj se dopust prične!
Cel teden sva spremljala kakšno bo vreme v Dolomitih… Namreč 25.6 je naš praznik, zato je prost dela. Odlična priložnost za izkoristit podaljšan vikend. Lepo za ponedeljek vzamem dopust. Že cel teden je kazalo, da bo sobota slaba, potem se bo pa spucalo… Dogovorila sva se, da štartava v petek v večernih urah… A je napoved v četrtek zelo slabo kazala za petek… Zato sva premaknila časovnico na soboto ob dveh zjutraj. Rok me pobere malo čez dve in že kreneva proti Avstriji. Ustaviva se na Jesenicah na avtocesti, kupiva vinjeto. Plačava 7,4 € za Karavanški predor in že sva v Avstriji. Pot naju je peljala proti Lienzu, tam proti Silian (Avstrija), Toblach Dobiaco (Italija) in od tam proti Cortini d’Ampezzo (razlika 26 km). Ker sva bila malo prezgodaj in kamp Rochetta še ni bil odprt. Sva se odločila, da poiščeva eno kavarno in tako začneva dan v Dolomitih. Ker v celi Cortini ob sedmih zjutraj nič ni bilo odprto, sva se odpravila proti prelazu Falzarego (2105 m). V klanec gor… Vse zaprto… Kako imaš lahko v takem turističnem mestu vse zaprto zjutraj?! Se spustiva nazaj proti Cortini… Tam zagledava razgledno ploščad pred galerijo.. Parkirava, si skuhava čaj in imava še zajtrk zraven…
Zajtrk z razgledom!
Ravno ko sva začela jest, začne padat dež… Hitro pojeva, spakirava in gasa proti kampu, saj je ura že skoraj osem. Ravno ko se pripeljeva pred kamp, začne še močneje deževati. Hitro se zmeniva tam s tipom, zapeljeva do najine lokacije in v dežju v petih minutah postaviva šotor, zabijeva kline in hitro notri na počitek! Okrog desetih neha deževati. Greva ven, mizico postaviva, nazdraviva in spet začne padat… Ja nič… Gremo še malo spat. Se uleževa, zaspiva do dveh, kjer spet neha padat. Ker sva bila malo lačna, si narediva južno, govejo juhico. Ravno ko voda zavre, začne spet deževati. Hitro skuhava in se umakneva k sosedom pod streho (na srečo jih ni bilo doma). Pojeva in ravno preneha deževati. Končno! Počasi se je začelo jasniti… Zato sva naredila plan sončni zahod na Lagazuoi Piccolo (2835 m). Ravno, ko sva začela pakirat, je spet začelo deževat! Danes ni sreče! Pa še očal nisem vzel s sabo! To se mi ne dogaja! Ja nič, malo se uleževa in okrog pol sedmih neha padat.
Zdaj pa samo gas proti prelazu Falzarego. Malo čez sedmo prideva na prelaz. Hitro skočim v trgovino in kupim ena očala za 20€ in že šibava proti Lagazuoi-ju. Pot je speljana po smučišču, zato nimava problemov ostati na pravi poti. Zadnji del je malo pod snegom, a sva z nekaj previdnosti lepo prišla čez. V eni uri sva pri koči, od tam po grebenu in že doseževa vrh. Za nama prihajajo eni Azijci… Hitro kuhalnik za čaj ven in zagrejem vodo. Razgled pa tako nor! Mala igra oblakov! Hudoo! Najlepši razgledi so takoj po deževju! Počakava zahod! Se sonce skrije in hude barve pridejo na plano, noro! Okrog desetih štartava proti prelazu. Postaja mraz. Oblečem puhovko in čelko na glavo. Baterija prazna. Jao! Še dobro da ima Rok eno hudo čelko in tako prideva do prelaza okrog enajstih. Hitro proti kampu, kjer je že zapiral rampo, a naju je lepo spustil. Do šotora, Rok potegne ven en poseben pir (7,2% alkohola), malo debata, malo čipsa in okrog polnoči spat!
Ob sončnem zahodu.
Galerija:
