Po petkovi turi na streho Slovenije, je v soboto sledila regeneracijska tura. No… Samo hecam se!? Plan je bila kar huda tura! Z Jermance na Kamniško sedlo, spust do Okrešlja in čez hudi prask na Mrzlo goro (2203 m). Od tam spust po normalki in po melišču navzgor do Rink (vseh štirih), spust do Turske gore. Od tam čez Kotliče na Brano, potem spust do Kamniškega sedla in v dolino. No… Plan se je na koncu malo podrl… Več o tem pa…
David in Tjaša povabita naju z Majo, Gregorja in Stašo… Ekipa šestih. Včeraj mi je zmanjkalo vode na Triglavu, zato za danes vzamem poleg 3,5l vode, še 2l izotoničnega napitka (zamrznjeno), ki se mi bo lepo odmrznil med potjo. Ob 6h se dobimo na Jermanci, najprej skupaj… Grega začne s svojim hitrim tempom… Noge že pečejo! Kar hiro vsak s svojim tempom prtegnemo do Kamniškega sedla, tam ena hitra kavica. Dan se lepo začne delati, gneča proti Brani že v polnem teku. Srečam še Roka Lebna… Malo se zadebatirava… Sledi spust do Okrešlja, malo pred »Sončno plažo« zavijemo na markirano pot do Mrzle gore.
Foto 1: Današnja ekipa (Fotkal: Rok Leben)
Kar hitro zavijemo s poti na malo bolj skrito stezico. Tam nas usmerijo možici proti melišču. Zavijemo v prvo grapico, teren se postavi pokonci. Začetek plezarije! Kar naenkrat pridemo do hudega skalnega skoka! Ups! Je to prav?! David reče, da gre malo višje pogledat, mi pa počakamo spodaj. Družba nam dela pajek križevec, ki je lepo spletel mrežo nam na poti, zato smo se morali splaziti pod mrežo. Davida ni 15 min, mi se sprašujemo kaj in kako? Končno pokliče Tjašo: »Pejte nazaj dol, levo do melišča in izberite tisto grapo… Tale tukaj je kar huda!« Super, falili smo! Ubistvu je že standard, da malo iščemo. Spet mimo pajka in gasa dol. Izberemo drugo grapo in po njej gor. Lepo plezanje, veliko grušča. Malo višje se sproži kamenje… Bum! Stašo zadane v čelado, Grega pa v ramo. Auč! Mene pa fali za kakšen cm! Ufff! Samo, da jih nisem spet dobil! Kmalu zaslišim neko zvižganje… Pogledam dol… David! Se je mogel vrniti, ampak je bil skoraj že gor na grebenu… Noče nas pustiti same! Skratka, na primernem mestu se ustavimo in ga počakamo. Dan je bil res vroč! Že čisto premočeni se skrijemo v senco. David pride, nadaljujemo naprej. Plezanje naprej po grapi nas pripelje do grebena, tam zavijemo desno skozi ruševje. Sedaj vem zakaj hudi prask… Čisto smo bili popraskani od ruševja! Spet pridemo pod greben, tukaj prečimo malo nižje v levo in po travi navzgor (lažje kot direktno po grebenu). Zagledamo vrh in pa markirano pot iz Matkovega kota. Še malo se spustimo po grebenu, čez melišče in se priključimo markirani poti. Tukaj so klini in jeklenice lepo do vrha. Sonce še vedno nabija in kar kmalu stopimo na vrh! Mrzla gora -2203 m! Bravoo celotni ekipi!
Foto 2: Mrzla gora (2203 m)
Že kar lepo izmučeni, skoraj vsi brez vode (meni tudi že malo primanjkuje). Kaj sedaj? Ok.. Brana ziher odpade… Kaj pa Rinke? Po tistem melišču nam ne diši kaj preveč gor in potem po plezalni… Ma… Rinke tudi odpadejo… Mogoče čez Turski žleb na Tursko goro in potem prečenje do Brane… Hm… Spet tisto melišče! Gregor predlaga, če se spustimo do Okrešlja, tam na eno pijačo in od tam direktno na Kamniško sedlo. Nekako je bila ta najbolj logična odločitev… Res je, da je kar veliko vzpona… Ampak glede na to kako smo bili izmučeni… Logična odločitev. Po normalki se spustimo dol, zavijemo levo proti Okrešlju. Se ustavimo na Sočni plaži… Vsi že dehidrirani komaj čakamo, da nekaj popijemo. Nebo se malo zapre, zato sonce ne nabija več… Sedaj bo lažje! Od »plaže« nadaljujemo spet v klanec, Staša prevzame lep tempo. Uff kako paše, da ni sonca! Malo višje se ločimo. David, Tjaša in Grega prtegnejo naprej… Mi trije pa se ustavimo, da malo popijemo kar smo kupili spodaj na »plaži«. Naštimam glasbo na telefonu… Bom probal ujeti drugo skupino… So že kar lepo visoko! Hop! Gams je skoču, ajga! Hitra hoja, pomagam si s palicami… Tempo je bil ubijalski… Čutim napeti ahilovi… Ajde! Zdrž! Kakšen gel bi mi prav prišel, ampak sem jih pozabil doma… Hitro zaključim z meliščem, sledi »plezalno zavarovani del«. Vidim jih malo nad mano… Hitro naprej! Teče iz vseh koncev! Malo od Kamniškem sedlu pa jih ujamem! Tooo! Pulz je bil 185… Pozna se utrujenost… Tjaša začne tečt pri spustu do sedla… Ostali se zapodimo za njo… Še zadnji atomi moči… Dosežemo kočo na Kamniškem sedlu! Gor je megla in pa piha… Nič poletno. Malo se zavlečemo v kočo, kjer se še zadnjič odžejamo! Po pol urni pavzi pa je čas za odhod proti dolini. Ko vstanemo… Težke noge! Jooj! Začetki so bili kar hudi… Potem pa sta se nogi ogreli in je letelo navzdol! Pri avtu se zmenimo, da se namočimo pri izviru Kamniške Bistrice. Potem pa še za zaključek na burger in tura se je uradno tudi zaključila!?
Odlična tura, čeprav smo jo malo prilagodili… Glaven cilj – Mrzla gora pa je bil osvojen! Hvala Davidu, Tjaši, Gregu, Staši in Maji za družbo… TOP!