I am not yet where I want to be. But I’ll get there, that’s for f*cking sure!

Noči so kar dolge, če ne spiš. In ponoči lahko marsikaj počneš. Kaj pa če bi bil spet čas za en sončni vzhod. Noč bo minila, jutro bo minilo… Čez dan pa upam, da bom kej spal. No pustimo ostale težave, treba je iti malo ven! Bližam se četrtemu mesecu ponovnega rojstva. Čas veliko hitreje beži kot pa se telo flika. A tudi telo je že ogromno dela naredilo in čakam ta dan, ko bom tudi telesu prihranil vse te bolečine in mu privoščil zaslužen počitek, ampak res zaslužen! Danes bo počitek na vrhu pa za glavo.

Rok mi napiše, če bi šla na Košutnikov turn (2133 m), ki je najvišji vrh grebena Košute. Nazadnje sem bil gor 6 let nazaj, zato sem bil za. Sicer je zgornji del kar strmina, ampak z lepimi pavzami bi moglo it. V nasprotnem primeru pa pač obrnem (ne bi bilo prvič v zadnjem mesecu). Rok me pobere in se odpeljeva proti izhodišču. A vedno mora biti kakšen zanimiv pripetljaj, če ne tura ni uspešna. No malo pred Tržičem posveti lučka za bencin. Kje boš ob 3h zjutraj tankal? Tukaj nikjer. Ampak se odpeljeva naprej. Upam da zdrži! No od Jelendola naprej je makadamska cesta, ki se lepo vzpenja. Bolj kot se vzpenjava, bolj gre števec dol! Ja nič, treba bo pred kamnolom parkirati in tisto pot pač narediti peš. Drugače tudi nazaj ne bova prišla do Tržiča. Avto se lepo parkira na enem odseku, ogrevanje in začetek hoje. No do kamnoloma nama vzame 2 km, ki jih bo potrebno tudi nazaj grede premagati. Skratka hitro mimo kamnoloma in po Pastirski poti proti planini Spodnja Dolga njiva. Lep normalen tempo naju pripelje do razpotja. Izbereva zahodno pot na Košutnikov turn, ki je za 15 min krajša od vzhodne. Zavijeva levo, kjer se začne pot cik-cak. Levo… Desno… Levo… Ob poti nekaj dreves podrtih, ampak gre lepo. Klanec se lepo vzpenja, zato to tudi ventili lepo delajo in so potrebne pavze. Časa je še dovolj, zato se nikamor ne mudi. Z višino se strmina povečuje. Na okrog 1800 metrih zmanjka dreves in tudi pot postane bolj šodrasta in strma. Če si bolj štorast, si je treba pomagati še malo z rokami, da ne kopljejo samo noge. Prideva do mejnega grebena. Gledava Avstrijo. Ampak midva zavijeva desno. Malo postane vroče ko hodiš po izpostavljenem grebenu. Glava dela na polno, srce pa zraven zagotavlja, da je glava točno skoncentrirana. Z grebena lepo dol nazaj na pot ob vrhu turna. Še nekaj 15 min in prideva na vrh. Ooo TOP! Košutnikov turn (2133 m)! Pa ravno ene 5 min pred vzhodom, zato je še čas da pridem do sape nazaj. Hitro en magnezij Mg Life, da ne bodo krči.

Foto 1: Košuta je zakon! (Photo by: Rok Leben)

Potem pa pride sonce ven! Aaaa! Ta milina! Ta tišina! In te super razgledi! Tukaj je res lepo! Še kakšno uro po vzhodu sva midva še vedno gor. Tako lepo je, da je treba gor uživati! No ampak počasi potem je čas za odhod. Izbereva vzhodno pot za dol. Pravijo, da je lepša in malo lažja… No bova videla. Sestop z vrha je zadnje čase vedno težaven in se kar hitro vidi. Morava nadaljevati počasi, ni druge. Vmes zagledava kakšnega gamsa, ki se dere na naju. No lepo se spuščava po res lepi poti! Po nekaj časa prideva do planina Zgornja Dolga njiva (1580 m). Tukaj zavijeva desno in se začneva spuščati proti Spodnji njivi. Kar nekaj krav se pase in naju lepo gledava kako se matrava dol. Pri Spodnji njivi je kar nekaj pohodnikov, verjetno so parkirali višje kot midva. Mi midva nadaljujeva proti avtu. Kar nekaj časa hodiva, vmes zagledava 2 avtobusa, zato sedaj veva od kje toliko ljudi. No hodiva, hodiva in hodiva. Nogi že lepo bolita, res ni bila kratka tura. Zagledava avto. Tooo! En lep razteg in gasa na bencinsko črpalko… Tudi to je uspelo! Skratka tura uspešno zaključena.

Hvala Roku za eno super druženje! Lahko bi se lepo navadil, da mi nekdo vedno nese ruzak. Res izbral lep vrh z prečudovito razgledno potjo. Dolžinsko je bilo kar dolgo, ampak sedaj spet lepo kakšen dan počitka in hlajenje! Maratoni bodo še malo počakali. Sončni vzhod je bil pa res lep! No spal sem pa tudi ene par ur potem, kar je spet sam plus!

Galerija: