Kathandu – Zagreb

8.11.

Danes je dan za odhod. Ustala okrog 6h, poležala do 8h, nato v restavracijo (Rooftop) pojest zajtrk (zelenjavni burrito) in še malo počiti. Ob 10h sem se odpravil še enkrat vse stvari preveriti in spakirati dokončno. Sledil je še zadnji tuš v Nepalu in odjava iz hostla malo čez 11h. Svoj veliki nahrbtnik sem pustil na recepciji (verjamem, da ga ne bo nihče tikal 6 ur). No ko sva se odjavila, sva se odpravila v mesto. Najprej sva šla za Jana kupit razglednice, jaz sem kupil knjigo (The Subtle art of not giving a f*ck). Smešna stvar je bila, da niso imeli v celem Kathmanduju znamk, saj jih je zaradi festivala zmanjkalo (dobijo šele v ponedeljek), zato se je Jan odločil, da jih bo poslal kar v Sloveniji. Po šopingu sva postala malo lačna, zato sva zavila v trgovino. Ker nama je primanjkovalo denarja, sva želela plačati s kartico, kar pa niso navdušeni v Nepalu (vsaka transakcija s kartico – 5% provizije). Prodajalka je bila malo nejevoljna, a nama je rekla, če kupiva za 500 Rs, lahko plačava s kartico. Ene 15 min sva nabirala stvari, da bo le nad 500 Rs. Prideva na blagajno, poskenira in reče 510 Rs – kaj sva bla natančna! Prodajalka itak v smeh. Kupila sva 2x Oreo, Fanto, Coca Colo in Pringles čips. Jan da kartico a ne prime. Da drugo in isto ne prime. Probava še mojo in končno zagrabi! Kaj pa sedaj? Imava še 5 ur časa da morava iti proti letališču. Najlažje je, da najdeva nekaj za pojesti, tam imajo wifi in tako splanirava še teh par ur. Greva v kar nekaj restavracij, a vse naju zavrnejo s plačilom s kartico. Malce nejevoljna greva v picerijo Alchemy, tam naju sicer spet zavrnejo, a sva bila tako lačna, da sva napraskala $18 in jih zamenjala v Rs ($1 = 113 Rs – tečaj je malo padel). Odhitiva nazaj in naročim pico z ananasom, Jan pa s tuno in čebulo (kaj bo dober zadah!). Pice so bile fenomenalne! Končno sem se najedel!

Narediva plan, da greva pogledati tempelj opic in pa tempelj treh Bud. Sicer je bilo to 3 km stran, a sva se odpravila peš. V navigacijo vtipkam naslov in samo gas. Po dobrih 40ih minutah zagledava tempelj. Do gor vodi nešteto stopnic in se začneva vzpenjati. Malo pod vrhom naju ustavi varnostnik in mogla sva plačati (200 Rs/oseba). Plačava in že sva na vrhu stopnic. Tam zagledava ogromno kipov bud in tudi opic. Se malo sprehodiva, poslikava in na drugi strani zapustiva tempelj. Spodaj na drugi strani vprašam za smer do templja Treh Bud. No samo 10 min stran hoje je, super! Prideva do templja, tam me ustavi en tip in mi nariše eno rdečo piko – naj bi bila za srečo in greva v tempelj notri. Se razgledava in ko prideva ven, isti tip čaka zunaj in mi začne težiti za denar. Najprej me sploh ni vprašal, če želim piko, potem pa še denar zahteva. Ker je bil kar nesramen, mu nisem želel dati denarja. In greva naprej, tip pa naju zasleduje. Nekaj sto metrov je hodil za nama, nato pa obupal. Malo pred 17h sva prišla v hostel, Jan je nekaj jamral da mu je slabo in zelo je kašljal. Vzameva še oba velika nahrbtnika (Jan ga je imel še v skladišču od Pokhare) in stopiva ven. Čez sekundo pripelje mimo taxi. Pet ljudi skoči ven in mu plačajo 1000 Rs (prišli iz letališča). Šofer naju vpraša, če rabiva prevoz. Mu rečeva 600 Rs do letališča in on iz prve OK. Malo presenečena nad tako ceno, se usedeva v avto in že se peljemo.

Naju odloži pred letališčem, mu dava 600 Rs, a on bi še več. Majstr, če smo se zmenili za 600 Rs, bo pač 600 Rs. Elegantno se ga znebiva in greva proti »check in« Bila je kar velika gneča, a ker sva imela online check in, sva to gnečo preskočila. Oddala veliki nahrbtnik, šla skozi carinski postopek.

Let ni bil nič posebnega (Jan je malo kašljal), v Zagrebu smo bili celo pred načrtovanim časom. Tam sta naju čakala oče in mam od Jana, ki sta naju odpeljala v Kranj.

… In tako se je končalo najino potovanje!