Kondorji in spust v kanjon Colce – 19.4.2019

Ob 2:30 že budilka, saj nas je čakala vožnja do kanjona Colca. Tako, da se danes začne tridnevni trek v kanjon Colce, ki velja za enega najglobljih na svetu. Vodič Rok je malo zaspal, tako da smo izpred hotela štartali šele okrog 3:20 in tako smo malo hiteli. Iz Arequipe smo se najprej vzpenjali na 4970 m (uf kako je mraz!), nato smo se pa spustili do Chivay-a, kjer smo morali plačati 70 sol za vstop v rezervat. Potem pa še eno uro do mesta, kjer se vedno zadržujejo kondorji. Uf kakšna gužva! Nepopisna množica! Pred nami je bilo vsaj 10 busov parkiranih. Ker je bilo vreme oblačno (kondorji čakajo na sonce- termodinamika), smo čakali malo dalj kot ponavadi. Ko se je sonce pokazalo… Kakšen šov! Ojojoj! Hudo! Toliko kondorjev! Fotoaparat sploh ni mogel tako hitro shranjevati slik, kakor hitro sem jaz pritiskal na sprožilec. Približno 5 minut so nas preletavali, potem pa so šli proti morju iskat hrano. Po končanem šovu smo se zbrali in odpeljali 20 min stran v Cabanaconde, kjer smo jedli zajtrk – Americano spet! Nato pa nas je čakal spust v kanjon Colce. Aja, pozabil sem povedati, da je bil moj nahrbtnik težek okrog 20 kg, saj sem imel nekaj robe še od ostalih. Plus vsega tega, mi je rok dal še lubenico. Uf je težko! Najprej nas je čakalo 2 km hoje v hrib, tam so nas pričakali nadzorniki in smo jim morali pokazati vstopnice. Nato pa je sledil spust. Po kakšni uri hoje se je Rok odločil, da je tukaj primerno mesto za pojesti lubenico. Se mi je kar kamen zvalil od ramen. Ampak je pa pasala! Nato je sledilo uro in pol spusta po strmi in prašni poti do mostu. Tam so nadzorniki spet pogledali karte in še počakali smo, da smo se vsi zbrali. Pot je šla čez most in čakal nas je še 30 min lahek vzpon proti hotelu »Glorija«. Hotel zgrajen v hrib, čisto osnovno. Takoj smo dobili pivo in kosilo. Za kosilo smo imeli kvinojino juho in pa za glavno jed alpakino meso z rižem in pomfrijem. Ko smo se nabasali, smo se razdelili po sobah in spet sem pristal s tremi puncami. Lahko bi rekli, da imam zadnje dni kar srečo! V sobi je bilo sicer pet postelj, po tleh položeni kamno, tudi plesni ni manjkalo. Aja pa ni luči in elektrike. Kar Robinzonsko, ampak zakon! To mi je najbolj všeč! Današnji trek je bil dolg 10,22 km, 200 m vzpona in 950 m spusta. Priznam, da smo bili kar malo zmatrani, zato nas je pivo kar dobro prijelo. Malo pred zahodom gledam na en vrh za našim hribom in mogoče bi šel tja pogledat? Zato hitro za hiškam, po eni potki in naprej po cesti. Sonca se sicer ni videlo, saj je malo prej padal dež, ampak razgled je bil pa še vedno top! Ko sem se vračal, zagledam en tovornjak in dva ki nosita vreče cementa. Itak je bilo treba pomagat, zato ju vprašam če potrebujeta pomoč. Eden pokima in hitro primem tisto vrečo. No na koncu smo prenesli iz tovornjaka na tla 52 vreč, težkih 42,5 kg. To hitro zmečemo in se odpravim proti »hotelu«. Tam so že jedli večerjo, meni pa ni pasalo jesti in tako samo zraven prisedem. Kakšno uro še druženja, mrak pade na oči in pogledam v nebo- jasno! Hitro vzamem stojalo in fotoaparat in še enkrat gor na hrib! Poslikam, se spustim nazaj dol. Tam še malo požuramo in okrog polnoči legnemo k počitku.

Kopanje v oazi sredi kanjona Colca – 20.4.2019

Budilka ob 7h, zajtrk ob 8h. Spakiram robo še od Daše in Erike. Za zajtrk palačinke s čokolado in banano. Top! Hitro pojemo in se pripravimo na odhod, Samota je nekaj zvilo in dobil je tudi vročino, zato se je odločil, da gre z nami samo do Cosnirhua. Od tam na bus in nas počaka jutri v mestu. Štart je bil kar obetaven! V prvi breg smo se kar zagnali in po 15ih min je bila že prva pavza. Naš Perujski vodnik nam je kazal ene rastline, iz katerih dobiš ven barvo in jo lahko uporabiš za začasni tattoo. No meni se ni dalo čakati, zato sem potegnil naprej. Najprej je bila še ravnina, nato pa prečkal most in čakal me je današnji največji vzpon. Hitro pošponam in ujamem Samota, ki je štartal pred nami. Skupaj premagava tisti klanec in na vrhu naju čaka gostilna. Ker je bilo tako vroče, sem naročil »una cerveza«. Ledeno mrzel! Hudo! Se usedem na rob klopce, noge dol visijo, pivo odprem in se mi je*e za cel svet! Počakam ostale, tudi nekaj naročijo. Tudi Eriko je zvilo, zato se je s Samotom odpravila na bus. Mi pa smo nadaljevali proti naši oazi. Sledil je še zadnji spust, vmes zagledamo trgovino, obloženo z rumom. Ko pridemo do dna kanjona, prečkamo most. Tam nas osem počaka Roka in se skupaj odpravimo proti našemu hotelu. Itak smo se izgubili! Gremo mimo kar nekaj hotelov z bazenom, a noben ni naš. No končno najdemo! Tudi naš ima bazeeeeen! Hitro se damo v sobe. No danes nimam take sreče, da bi bil s tremi puncami, ampak nikoli ne veš kje pristanem. =P Hitro sledi kosilo. Najprej juha, potem pa piščanec z rižem. Okusno! Po kosilu je sledilo še kopanje v bazenu in potem se je začela žurka. Vmes smo tudi jedli avokado s kruhom. Sledilo je še nočno kopanje in pa seveda ves rum smo spraznili. Čisti odklop! Kdo bo jutri hodil v breg?