Končno je tista prava zima, ki smo jo pogrešali kar nekaj let že… No ubistvu je trenutno preveč (nevarnega) snega za kakšne resnejše ture, ampak tudi te pridejo kmalu na vrsto. Z Majo se pogovarjava kam za vikend. Teh standardnih lokacij imava počasi že dosti, zato pride na plano dom na Komni… Zanimivo! Priznam, da tam še nisem bil, ampak po slikah sodeč je noro lepo pozimi! Malo naju je skrbela nevarnost plazov, ampak je v tem delu relativno varno in dobiva tudi informacijo, da so en dan prej šli štirje s krplji gor… ?

 

Zjutraj na parkirišču ob 7h, zagledava Jana in pa ravno ko se odpakirava pride še Boštjan… Toop! ? Jaz in Boštjan imava krplje, Jan in Maja pa brez. Parkirišče je bilo samo malo spluženo (za nekaj avtomobilov) in bili smo prvi. Iz parkirišča pod Savico zagrizemo v klanec proti slapu Savica, ampak zavijemo naravnost, kjer pridemo do začetka serpentin… 48 jih je… Aaaa… Se bo vleklo! ? Boštjan potegne naprej, prestavi v četrto… Sej mojster ima kar nekaj kondicije! ?Ostali lepo za njim. Gaz je bila narejena, ampak se je Maji in Janu še vedno konkretno udiralo. Midva s krplji pa ko gospoda… Čeprav je bilo na parkirišču zjutraj -12°C, se nam ta mraz ni poznal ko smo divjali proti Komni. Na 17ti serpentini se ustavimo, saj mi bo mašina zakuhala.. Vroooče! ? Jan se neki igra s palico in jo prelomi na pol… Ufff… Slaba! Bo kr trpel do koče samo z eno palico, ampak je ZMOGEL! No Maja prevzame pobudo, trije moški se pa zadi šlepamo… ? Ampak hitro zavije na odstavni pas, da greva midva naprej… Brez krpljev danes zjutraj res ni bilo luštno… Na 900 metrih pridemo nad meglo, sonce se že lepo kaže… Kako lep dan bo danes! Kar hitro pridemo do doline Pekel… Tukaj mraz konkretno potegne, zato se že oblačim nazaj. Boštjan še vedno melje naprej, jaz pa teptam zadaj. Na 1200 metrih naredimo eno daljšo pavzo, sonce nas obsije… Postane res top! Jan prisopiha za nami… Res se mu ornk predira, pa še samo z eno palico… Ampak je pa trmast! Čaka nas še 300 m vzpona… Boštjan podivja… Jaz se zapodim za njim… Lep tempo drživa do doma na Komni. Zadaj slišim neke glasove… No ne bomo sami. Evo z Boštjanom pritegneva gor do Komne (1520 m). Aaaa kakšni razgledi! Parkirava svoje krplje zraven koče na sosednjem hribčku… Par fotk… Prisopiha še Maja za nama in še Jan nekaj minut za Majo. Gledam dva majstra k sta prišla za nami in se parkirala zraven koče. Dobim sliko od Janeza, kjer smo mi na sliki… Oooo Janez in Igor… Matr sami poznani! Slišim še Kristino, ki sta s svojim šla že proti Bogatinu… Top! Lepo, da nam bosta zgazila. ?

 

Foto 1: Ekipca danes (edino Jan manjka)

Z Igorjem in Janezom se dogovorimo, da pihnemo še proti Koči pod Bogatinom (1513 m). Pošljem Igorja in Janeza naprej, da se nauta sam šlepala za nami… Pritegneta naprej, midva z Boštjanom takoj za njima, Maja in Jan zadnja. Kar lepo se jima spet udira… Po 20ih minutah pridemo do Koče pod Bogatinom. Pa to je BOLANO! Kakšni razgledi! Prvič sem tukaj in noro je!! Gledamo kako turni smučarji lezejo proti sedlu… Gremo še mi? Maja pojamra, da se ji ful udira… Dobro, odstopim svoje krplje… Tole bo še zanimivo! Jan se odloči, da se vrne nazaj proti avtu.

No mi pa zagrizemo v klanec. Faaak! Kaj se mi udira brez krpljev! Sedaj pumpa meni začne delati… ? Ni važno kok je mraz, meni teče s čela na polno… Sopiham zadaj za krpljarji, ampak moja trma ne popušča… Sledil jim bom! Skoraj do kolen se mi udira, čeprav zadnji hodim… Gas, gas! Še dobro da se Maja in Bošti ustavita vmes, da malo poslikata… Jaz že lovim sapo! Samo še 80m vzpona… Grizi… Glavo dol, musko na glas in trpi! Skozi Turška vratca na 1620 metrih končamo z našo odisejado. Lep razgled in dolga pavza… Tudi turaši so tukaj končali in se spustili proti dolini… Malo me daje, da bi naprej proti Bogatinskemu sedlu gazil… A brez krpelj ne bo šlo… Pa dobro… Dosti za danes!

Foto 2: Koča pod Bogatinom (1513 m)

Po pavzi se obrnemo in gasa dol! Pri koči se ustavimo, čas za kosilo. Sonce lepo nabija, razgledi so fenomenalni. Danes je res dan za bogove… Proti Triglavu slišimo kakšen plaz… Še dobro, da nismo tam… No s koče nadaljujemo proti domu na Komni, tam spet pavza… Ker spet srečam poznane… Uff… Danes pa je kar nekaj poznanih… No po pavzi pa pritegnemo kar do podna… Lepo je že zgaženo, saj je kar nekaj ljudi šlo danes gor… Uberemo vse bližnjice in po malo več kot uri zagledamo avto. Evo… Tura končana! Avtomobilov pa kar nekaj, ampak so morali parkirati ob cesti, ki vodi nazaj proti jezeru.

Sedaj je pot lepo zgažena in se da tudi brez krpjev.

 

Lepo, da se tkole srečamo nenapovedano. Hvala Boštjanu in Janu za družbo in pa seveda Igorju pa Janezu… Toj to! Maja pa mislim da bo po takem dnevu kar hitro kupila krplje.?

 

Galerija: