Dingboche – Chukung (4730 m)

25.10.2018

Danes je sledil aklimatizacijski dan v Dingboche. Vodič se je odločil, da gremo pet ur stran v Chukung (4730m). Zjutraj mi je budilka zvonila ob 6h, saj sem mogel še cunje oprati. Vodo sem šel iskat pet minut stran, kjer imajo narejen nekakšen izvir- no upam, da ni tole kanalizacija! Tempratura vode se lahko primerja s Sočo pozimi, s tem, da je še malo višje od vasi voda zmrzovala. Prinesem vodo v lodge. Najprej sem spral štumfe – o, kako je hudičevo mrzla voda! Splaknem štumfe, jih namažem z gelom za tuširanje in na hitro splaknem. No, tako ne bo šlo več naprej, preveč je mrzlo! Te bidone bom moral z vodo nekako segreti, a le kako? Med noge v spalko jih sigurno ne bom dal, ker so premrzli! No, ob 7:30 je bil zajtrk, saj smo danes imeli namen štartati kasneje. Jedel sem chappati z medom in marmelado, da malo spremenim navade. Dobila sva vsak svojo palačinko in malo marmelade, občutno premalo za take desce! No, na srečo današnji pohod ni tako zelo naporen, tako da bova lažje zdržala. Je pa v Chukungu izhodišče za Island Peak (6189 m), zato smo med potjo videli helikopterje, ki so vozili stvari do vasi oziroma višje do Island peak camp base. V »vasi« smo se ustavili v Khangri resort, kjer sva naročila vsak svojo pico! Noro mi je pasalo pojesti pico, zato sem jo tudi naročil.

Tam so nama rekli, da bo trajalo kakšno uro, da jo naredijo, zato sva se odpravila raziskovati še malo naokoli. Šla sva proti camp base, a se je Jan po parih minutah odločil, da se vrne (saj je že malo čutil višino), jaz pa sem nadaljeval do 4803 metrov. Počutje: ODLIČNO! Naredil sem par slik in se vrnil dol, kjer je čakala zelenjavna pica. Kakšna dobra pica! Sploh ne morem verjeti, da jem pico na 4730 m! Po kosilu smo še malo počili in se začeli vračati proti Dingboche-ju. Tam ob resortu vidim stranišče na »štrbunk« in potrebno ga je bilo sprobat. Ko sem končal, slišim neko ropotanje malo stran in odprem vrata, v tistem trenutku pa mimo priseka helikopter in tudi Jan je bil na pravem mestu, da je naredil odlično sliko!

Pot dol je hitro minila, saj sva se z vodičem pogovarjala o ženskah (no, podrobnosti bom zadržal zase), pa tudi Jana smo začeli klicat Johnny, zato ker vodič ni znal izgovoriti imena Jan. No, ko pridemo v vas, slišiva ob strani: »Ooo, končno Slovenci!« Bili sta dve punci, ki sta naokoli hodili sami. Malo smo se zgovarjali in potem sva odhitela v sobo. Tam naju je lastnik vprašal, če želiva drugo sobo, saj se je zraven glavnega dela hiše sprostila ena soba. To je pomenilo, da je tukaj WC zunaj. Ker ne mislim hodit na WC ven, sva zavrnila in sva rajši poslušala ves ta direndaj v jedilnici (in vsaj imela stranišče notri v hiši). Ko sva si sobo »izborila« nazaj, je sledil popoldanski počitek, a se je spet začel ves hrup. No, ko končno zaspim, zaslišim nekakšno šklocanje fotoaparata. Soba se je namreč odprla, ker je vodič prišel pogledat, če sva ok, pa je zraven še malo slikal. Baje sva spala ko angelčka! Ko sva se zbudila, sva še malo poležala.

No, jaz sem od tukaj naprej udaril malo Gorenjske fore. Višje kot greva, dražja je voda v flaši oziroma prekuhana voda. Sem pa izvedel, da je voda iz pipe zastonj. Edini problem je, da je ta voda ledena in ni pitna. No, tukaj nisem imel problema, saj sem imel slamico s filtrom, edini problem je bila temperatura. A tuki sem se malo znajdel. Zvečer vodo natočim v vse bidone, vržem v spalko med noge, jih pokrijem z jopico in zjutraj je voda topla! Pa še zastonj! No, ni bila vroča, a me to ubistvu niti ni motilo. Če izračunam, je liter vode min 2e, na dan porabim 2l vode. Se pravi, če kupujem flaširano vodo, je to 4e na dan. V primeru, da kupim pa prekuhano vodo, pa temu dodajmo še 4e. Torej bi na dan prihranil 8e. Ker pa je višje voda še dražja in je bil najin trek dolg še 10 dni, bi to na koncu pomenilo 100 evrov in več prihranka. To pa že ni več tako malo. Zato sem se kar odločil, da se vržem v to. Po drugi strani pa je Jan kupoval prekuhano in flaširano vodo.

No, greva na večerjo, danes riž z curryem in vročo limono (vroča voda in iztisnjena limona). Tukaj je še en namig, riža namreč imajo oni neomejeno in v primeru, da naročiš katero jed z rižem, ti vedno zastonj dodajo po želji še riž (tako se lahko super naješ). No, riža so mi že takoj dali dosti, zato nisem prosil za repete. Na koncu naju je vodič tudi presenetil z narezanim granatnim in navadnim jabolkom, kako naju razvaja! No, vse za dobro napitnino. Po posladku je sledil sestanek, da smo se zmenili za jutri. Jutri je plan Lobuche (4910 m). To pomeni pet ur vzpenjanja, mogoče kakšno minuto prej, a lepo počasi! Po sestanku je bilo potrebno vse spakirat, da ne bova zjutraj hitela.

Počutje:

Jan: Malo glavobol, težko hodil, neprespan, slabo (zvečer boljše), popoldne brez apetita

Gašper: počuti odlično, ne čuti višinske

Podatki:

• Razdalja: 10,80 km
• Čas: 3:52:59 ur
• Skupni vzpon: 490 m
• Skupni spust: 487 m
• Najvišja višina: 4812 m
• Najnižja višina: 4340 m

Hrana:

• Zajtrk: Chappati (toast) z medom in marmelado+ črni čaj (520 Rs)
• Kosilo: Pizza zelenjavna + ingverjev čaj (850 Rs)
• Večerja: Riž s curryem + vroča limona (760 Rs)
• Skupaj stroški: 2130 Rs (18,5 $)

Linka:

Garmin: Več Podatkov

Relive ‘Morning Oct 25th’