Danes na vrsti tura potovanja! Nekako sem Roka prepričal, da valda ne bova osvojila samo enega 4tisočaka… Podiralci hribov imamo pravilo – vsaj dva vrhova ture! Če ne nisi pravi hribolazec.? Že včeraj sva dobila informacijo, da prva gondola (za smučarje in alpiniste- ok… Pohodnike) pelje že ob 6h… Za ostale pa ob sedmih… Eno uro imava več časa! Odlično! Že en dan prej pripraviva opremo, preveriva če je vse ok.?

Vstaneva ob štirih. Kako je težko! Pogledava v nebo… Nizka oblačnost! Odlično! To bo lepo jutro! Ob 0516 pride avtobus (zastonj s Saastalscard) in naju odpelje do Saas Feja (1800 m). Od tam hitro na gondolo AlpinExpress… Pozabiva kupit karto za vlak do Mittellalin-a (3500 m), zato hitro do šalterja (cena vlakca 45 frankov)… Ob 0600 se usedeva na gondolo, pred nama je bilo ogromno smučarjev in tudi pohodnikov. Z gondole Fellskinn (3000 m) na vlakec do Mittellalin-a. Vlak fura pod zemljo, kar je zanimiv filing. Ob 0625 stopiva z vlaka in takoj ven… Noro! Kakšen razgled! Kakšen sončen vzhod! Pa to je bolano!?

Foto 1: Sončni vzhod

Hitro malo uživat v vzhodu in kakšno fotko. Smučarji se zapodijo v smučino, pohodniki pa v klanec. Ob sedmih pa start proti Allalinhorn-u (4027 m). Pred nama ogromno pohodnikov, kar hitro se naveževa in tudi nekaj navez prehitiva… Rok mi tukaj pusti naprej, ampak višje gor pa gre mladič nazaj… Da nau prehiter tempo!? S počasnim tempom prideva na sedlo (3800 m), kjer zavijeva levo in spet vzpon gor. Vmes dve razpoki, ki jih je treba preskočit (ni panike). Pohodni tempo do vrha, malo pod vrhom en greben, kjer zavijeva levo in prideva do križa. Prideva na Allalinhorn (4027 m). Bravoo! Prvi današnji štiritisočak osvojen! Rok je tukaj že bil, jaz prvič. Za nama kar nekaj ljudi, zato se ne zadržujeva predolgo.

Nekaj fotk, potem pa nazaj po grebenu, dol do sedla Feejoch (3800 m). Vmes srečava tudi pohodnika z dalmatincem… Še kuža gre tako visoko! No s sedla se obrneva proti Feechopf (3888 m). Kar kmalu dava dereze dol, saj naju čaka plezanje. Še vedno sva navezana, čeprav bi bilo boljše po takem terenu se odvezati… Ampak, ker si zaupava… Ostaneva navezana! Samo brez bedarij pa bo vse OK!? Rok gre prvi, jaz za njim… A kmalu me spusti z vajeti… Gašper sam gas!? No hitro se zalomi, saj zmanjka stopinj v grušču… Markacij ni, možicev pa tudi ne… No malo po svoje, višje prideva do možica. Skale niso ravno kompaktne, veliko grušča… Sedaj pa sledi najtežji del, 3 metre navpičnice (III.). Jaz prvi zavijem malo bolj v desno, da si pomagam s poličkami v skali… Prideva gor na Feechopf (3888m). Bolano! Okrog Alphubla se malo zapira, midva pa šajbo!

Foto 2: Pogled s Feechopfa (3888 m)

Sledi še kratko grebenčkanje… Zanimivo je pogledati dol… Odrezano na obe strani… No po grebenu pa prideva na Alphubeljoch 3792 m (sedlo). Tukaj malo daljša pavza. Gledava proti Alphublu po grebenu… Vidiva črn led… Kar pomeni da je zgornji del leden ko pra***a. Rok predlaga, če prečiva Alphubel spodaj in potem zavijeva gor (je bila tudi gaz narejena)… No izbereva lažjo pot, čeprav potihoma sem upal, da bi šel čez un led… Ampak drugič… S sedla se spustiva kar konkretno dol in potem prečiva pod Alphublom. Srečujeva ljudi, ki se že vračajo proti dolini. Na 3800 m mene začne boleti glava… Prtegnem en energijski gel 4Enegry.. No malo je pa pomagal. Na 3900 metrih pa zagrizeva v ornk strmino… Meni se glava zrihta… Roka pa začne basat… Zato tempo umiriva… Pripeka! Teče mi v dolgih rokavih… Spodaj pa dolge gate… Limit, da greva z vrha najkasneje ob 1400 (zadnja gondola dol iz Langfluh-a (2870 m)… Ura pa je zdajle že 1300… Midva pa na 4100 m… Še 106 metrov do vrha! Dejva! Z nekaj truda prideva na vrh – Alphubel (4206 m)! Noro! Gor vroče! Brez oblačka nad nama… Okrog se še vedno nekaj zapira.

Od leve proti desni: Lyskamm (4527 m), Castor (4216 m), Pollux (4092 m), Breithorn (4164 m), Klein Matterhorn (3883 m), Matterhorn (4477 m), Dent d’Herens (4173 m), Mont Blanc (4810 m), Dent Blanche (4357 m) in ostali

Slečem dolgo majico… V kratki majici na 4000 metrih! Hitro se namažem s sončno kremo od Eucerin-a, ker je sonce res močno! Brez očal se sploh ni dalo gledati. Rok se ni hecal, ko je zadnjič rekel, da me pelje na 4000 m v kratkih rokavih!? Čez nekaj minut začne malo pihati, ampak ni take sile, bomo preživeli. Kmalu se nama pridružita še dva, malo debatiramo… Ura 1355… Faaak! Midva morava štartat! Se spomnim, da se morava še slikat s slovensko zastavo… Rok jo išče… Ne najde… Vse iz nahrbtnika ven… Čas teče… Oba že malo živčna… Evo čist spodaj je bila! Hitro eno fotko.

Foto 4: Današnja ekipca

Pospraviva… No ob 1410 štartava… Treba bo malo pohiteti (če ne bova do Saas Feeja mogla iti peš)… Z vrha po isti poti dol, nakar zavijeva levo proti Langfluhu (2869 m)… Tempo je super! Tokrat ga jaz narekujem… Sneg je kar gnil… Zato vmes kar malo posmučava. Roku se odpne dereza… Uff! Še dobro da ni bilo strmo?… Gledam na uro… Na knap bo šlo! Še kar nekaj metrov spusta! Pa pot ni naravnost dol, ampak zavije… Rok zrihta derezo… Potegneva spet v četrto prestavo. Nižje prideva do razpok na ledeniku… Parkrat morava skočiti čez, ampak je gaz lepo sledljiva… Ura se hitro približuje 16h… Ob 1545 stopiva iz ledenika… Zdj pa samo še gasa proti gondoli… Dereze dol… Jaz prtegnem naprej, ker sva si zaslužila eno pivo in se nama je mudilo na zadnjo gondolo ob 1615… Tečem dol.. Kar po vodi… Zaenkrat mi Alpina Eiger čevlji niso premočili, bom videl ali bodo zdržali še potok. Ob 1558 naročim pivo… Sicer je majstr že pospravil pult, ampak ko je zagledal mene kako tečem dol v eni roki dereze, v drugi pa vrv nekako zamotana okrog mene… ?Dobiva dva mala piva (10 frankov)… Jaz hitro vrv dam skupaj… Ob 1605 pride dol še Rok… Hitro spijeva in glih za glih ujameva gondolo, ki naju zapelje na Spielboden (2448 m). Plezalni pas imava oba še kar gor, zato naju vsi čudno gledajo… Jah… Ni se nama ljubilo ga dol dajat. ?Prestopiva in do Saas Feeja z drugo gondolo… Hitro na bus do Saas Grund-a… Potem pa še tisti kilometer po ravnem peš do kampa.

No ena odlična tura je bila zaključena! Gneča na Allalin nepopisna, na Alphubel pa sva bila večino časa sama. Ledenik je v spodnjem delu res lepo napokan, razpoke tudi par deset metrov globoke. Vreme nama je služil.

Video:

Galerija:

Kranj – Saas Grund (13.8.2020)

Pogovori so stekli 2018, plan dorečen 2019, realiziran 2020. Rok me pokliče, če bi šel z njim v Švico. Kam? Mi pravi, da naj bo to skrivnost… Itak takoj zagrabim! Z Rokom je vedno zanimivo… Pa še sonce mij obljubil in kratke rokave na 4000 metrih! Mislim, da je sedaj malo pod stresom, kako se bo izkazal!?

Pred potovanjem sem malo začinil vse skupaj na družbenih omrežjih… Odziv je bil presenetljiv (v negativno smer), ampak pustimo to za drugič… Tukaj je škoda vrstic za tako pisanje. Sva se pa z Rokom lepo nasmejala pri branju sporočil, ki sem jih dobil. Slovenci smo pač nevoščljiv narod.

Na šihtu rečem za dopust, dobim potrjenega. V četrtek start ob 0100 zjutraj iz Kranja. Čaka naju 700 km dolga pot… Proti Italiji in naprej mimo Milana in v Švico. Ene 150 km pred Milanom se zamenjava, jaz peljem. Malo pred Milanom naju ujame nevihta, zato je bilo potrebno upočasniti… A smo bili na robu nevihte, tako da več kakor dvajset minut ni lilo. Od Milana pa potem gasa proti Simplon pass-u (2005 metrov). Od tam spust do Brig-a, kjer se začne avtocesta v Švici… Ampak nama ni uspelo najti odpre bencinske črpalke, zato se zapeljeva v mesto in tam najdeva. Cena letne (edina vinjeta) je 40 frankov. Ko sva končno dobila vinjeto, pa gasa na avtocesto… No tiste avtoceste je bilo samo še par kilometrov… Skozi predor in avtoceste je konec… Zavijeva proti Saas Grund-u, kjer najdeva kamp Kapellenweg. Zasedeva eno parcelo in opazujeva kako se kamp prazni, saj Švicarji začnejo v ponedeljek s šolo.

No razkomotiva se, nakar pride čez nevihta… Na srečo spet samo par minut, nato pa šajba! Uživava na soncu, kam bi šla? Zraven sva dobila zastonj karto (Saastal card) za vse gondole v bližini, zato hitro narediva plan (no gondole so zastonj, kartica pa stane 3 franke/dan). Da bi se vsaj malo aklimatizirala, predlaga Rok gondolo na Hohsaas (3142 m). Sicer se gor z gondolo zapeljeva, malo po tečem na vrhu, da se zadiham… Ok… Še sem živ!?

Sicer je bilo višje vse oblačno, na čase pa se je malo razjasnilo… Tako da razgled je bil! Za kratek čas sva tudi videla tam najvišjo goro – Dom (4545 m). Ob 1615 je peljala zadnja gondola v dolino. Okrog 1730 nazaj v kampu, malo čiliranja… Rok se ob 20h spomni, da bi skuhal hrenovke… Uf so pasale!? Pol ure kasneje pa je prišla fronta čez te kraje, tako da sva se umaknila v šotor.

Super prvi dan na izi!

Saas-Fee (14.8.2020)

Ponoči je kar lepo deževalo, ampak šotor je zdržal! Proti jutru se je dež umaknil, počasi se je začelo jasniti. Napoved za danes je bila malo bolj obetavna kot včeraj, edino kakšna ploha ni izključena popoldne.

Vrhovi so bili v oblakih, zato se nama zjutraj ni pretirano mudilo. Zmeniva se, da greva proti Saas-Feeju. Gondolo sva imela zastonj, zato se sprehodiva do garažne hiše pod gondolo. Od kampa imava po tablah 50 min hoje, midva prideva v 35 z lepim normalnim tempom. Malo sprehod po Saas-Feeju.. Hitro na gondolo AlpinExpress, kjer vmes prestopiva (Morenia 2550 m) in naju odpelje na Feelskin (3000 m), tam izstopiva in se sprehodiva po ledeniku do Eiggnerjoch (3010 m). Razmišljava ali bi skočila na Allalinhorn (4027m)… Morala bi iti z vlakcom na Mittellalin, ampak 45 frankov za vlakec dajati, zato da bova šla v meglo na 4000 m… Sva preveč Gorenca!? Predlagam, če se do Morenie (2550m) nazaj kar sprehodiva… Malo po snegu, malo po skalah hitro prideva do gondole… Od tam se spustiva nazaj do Saas-Fee… OK… Imava še čas… Greva pogledat ledenik za jutrišnji spust, če ima kaj razpok… Se usedeva na gondolo na Spielboden (2448 m) od tam na Langfluh (2870 m). Zagrizeva v klanec in na vstopu v ledenih Feegletcher srečava dva alpinista, ki sta danes šla najino jutrišnjo turo… Povesta malo informacij in Rok je takoj bolj vesel, saj so dobre novice! Takoj boljše volje… Ura je že skoraj 16h, zato se morava vrniti do gondole (zadnja fura 1615). Peljeva se nazaj do Saas-Fee… Od tam pa peš do kampa.

Ko prideva v kamp, se začne nebo zapirati… Hitro skočiva pod tuš in v trgovino… Zaželela sva si malo roštilja, zato skok v trgovino. Najprej v eno po sir, salamo za jutri… Potem pa še v drugo po meso… Rok počaka zunaj, mene pa pošlje notri… Gledam tisto meso… 230g – 8,80 frankov… Matr je drago! Tukaj bi še jaz vegan postal! ? Vzamem dvoje ražnjiče in en paket svinjine plus vino v tetrapaku (za zalivati)… Cena? 30 frankov!! Faaak! Za 600g mesa 25 €! Bolano! Lahko da je kje drugje v Švici ceneje… Ampak tukaj cenejšega mesa nisva dobila!?

Hitro v kamp nazaj, kjer začne rositi… Hitro se dava pod drevo in Rok začne s pečenjem… Moram rečt, da meso je bilo fenomenalno! Vauu! No po večerji še malo debate, treba spakirat in počasi spat… Jutri je Dan D!