Potovanje na streho Slovenije je vedno nekaj posebnega. Ni važno ali si prvič ali stotič. Tisoč ljudi, tisoč različnih mnenj. Nekateri ga ne marajo, nekateri obožujejo… Jaz pa sem nekje vmes. Že prvič ko sem šel iz Krme sem si rekel nikoli več… No to bi lahko si ponavljal vseh nadaljnjih 40 + vzponov iz Krme. Res je, vsak mesec grem rad vsaj enkrat gor, saj je kar dober trening glede na dolžino poti… Nisem pa obseden z njim, kakor mogoče zgleda. Naj te popeljem po spominih poti in tovarištva… Ah ne… Mislm po poti potovanja Triglava skozi Krmo. Obujanje spominov je vedno dovoljeno.? Tako da prijetno branje:
Skobacam se iz postelje in si na hitro vržem sendviče v ruzak. Gasa proti Radovni, kjer me že čaka Janez. Seveda bi bilo vse skupaj prelahko, če bi se lahko zapeljala do Lese… Zato štart iz Kurje vasi. Smučke na noge, kože sva pa imela že gor. Ja nč… Pa pejmo! Janez prtegne v prestavo, jaz pa zadaj v zavetrju… Sprašujem se zakaj mi je tega spet treba… Ampak kar se mora, se mora… Pot do Lese ima še ogromno snega, je kar trd… Zato lepo drsiva. Pri Lesi se na hitro ustaviva, saj Janeza nekaj žuli… Pavza mi je kar lepo pasala… No… Potem pa spet gas! Janez spet spredaj, meni pa zadaj tavajo misli… Malo pogledam naokrog in mi teren ni nič znan… Aaah! Falila sva oz. sva zavila pod Draškega… Se pravi naju čakajo plazovine. No… Kar hitro jih zagledava. Prevzamem vodenje, čeprav natančno ne vem kje moram iti, ampak iščem prehode. Prva plazovina lepo mehka… Vseh ostalih 6 pa trdo ko… Malo gor, malo dol… Malo skačeva čez… Ampak je zanimivo… Mimo plazovin, se na 1400 metrih priključiva nazaj na pot. Do Prgarice pot lepo uhojena, zgornji del malo trd. Pri Prgarici pavza.
Dam gor srenače, saj se bojim, da bo naprej pa ledeno. No… Ni bilo ravno slabo… Kože so lepo prijele, tako da kar hitro napredujeva proti Vrhu Snežne konte, kjer se zaženeva kar v breg. Tudi tukaj ni ledeno, sploh pa je prečka super! Sledi izstop in gasa proti Triglavski koči na Kredarici (2515 m). Še najbolj leden del je bilo zadnjih 50 m pod Kredarico… Dva koraka naprej, enega nazaj… Ampak gre.
Na Kredarici kratka pavza, saj vzhod ne čaka… Smučke dol, dereze in cepina pa na sebe. Spust in vzpon proti steni. Že vstop v steno je nakazoval, da bo razmere super. Ravno prav se predira, zato hitro napredujeva. Malo nama veter nagaja, ampak vsaj tako se mašina ohlaja. Janezu pobegnem, saj ima težave z žulji. Prečki nič posebnega, prva kopna… Druga pa pofrezana. Brez kakšnega ustavljanja proti Malemu Triglavu. Po grebenu hitra hoja, saj je lepo spihano. Ubistvu od grebena do vrha nobenih posebnosti… Zajle zunaj, nekje spihan. No na vrhu stojim par minut pred vzhodom. Janez pa se še zadaj vzpenja. Kakšna tišina! Ko da bi bila korona in so vsi doma zaprti. Skratka sonce prbije ven nekje v Karavankah… Sploh nisem gledal, ko je ven prišel… Sem praznil rezervoar… Nuja je nuja… No sonce ven, Janez pa že za ovinkom. Zelo lep sončni vzhod!
Foto 1: Midva na vrhu
Sonce je že visoko na nebu, zato je čas za odhod proti Kredarici. Seveda je bil sestop po poti pristopa. Sneg je že malo odjužil, zato je bilo pod Malem Triglavom malo zoprno… Ampak… So bile že slabše razmere. Kar hitro se spustiva na Kredarico, kjer si privoščiva pivo. Trume ljudi se odpravlja proti Triglavu… Še dobro, da sva bila malo bolj zgodna. No ena ornk pavza…
Čas je za odhod v dolino. Smučke na noge in se zapodiva po belih strminah. Sneg je bilo odjužil, zato je bilo smučanje FENOMENALNO! Trd sneg se je začel šele malo pod Prgarico, kjer je bila še senca. Tukaj so noge malo bolj trpele, ampak sva tudi to zrihtala. Nisva zavila pod Draški vrh, ampak kar po poti skozi gozd, saj sem želel malo povaditi slalomiranje med drevesi. Najlažje je smučati na odprtem terenu, ko pa prideš v kakšen gozd pa si primoran se hitro obračati. No v eni uri pa še nekaj minut prismučava do Lese. Smučke zadaj odpnem in se zapodiva še teh 5 km do avtomobila. Skupen čas spusta je bil od Kredarice do avta malo pod dve uri. Top razmere za smučanje!
Tura končana, hvala Janezu za družbo! Je rekel, da gre še z mano, ko se bodo enkrat ukrepi ukinili!? Do takrat pa ostajajo spomini.
