Že pred korono sva z Majo debatirala o Triglavu. Izrazila je željo, da bi probala v snegu iti gor. Nekako sem čakal na optimalne pogoje – čim manj snega, da bo čim bolj varen vzpon glede na izkušnje. No zmeniva se za petek. Šef srečen, ker sem spet frej. Ob 17h v četrtek pridem z Jezerske Kočne… Spakirava… Pa spat ob 21h. No ob 2230 že zvoni budilka… Ufff! Že drugi dan spim po dve uri… Ampak bo že. ?

No malo pred 0100 parkirava v Krmi. Cesta normalno prevozna, zaenkrat v dobrem stanju. Ob 0100 štart. Tempo kar privijeva, ker imava pred sabo 2 km skoraj ravnine. Kar hitro postane vroče.. Obrati v rdečem… No potem, ko se začne pa klanec malo spustiva tempo. Če ne bo kriza. Majo spustim naprej… Sem mislil, da bo še malo spustila tempo… Ne! Kapljice si komaj sproti brišem iz čela. ? Snega je od mojega zadnjega obiska kar fejst pobralo. Pri Prgarici v urci in 20 min, tam ena hitra pavza in napadeva še Kalvarijo. Malo višje zagledam eno lučko. Bova kar njemu sledila. Zavijem kar v zimsko, čeprav se baje da tudi že letno iti. Ampak zimska je lepo shojena, zato je čisti užitek… Ha ha… Sneg je valda gnil! ? Kar hitro ujameva modela, ki si obuva dereze… Kot blisk mimo njega! Špura narejena kar naravnost gor… Grizeva koleni! Energija začne popuščati. Nej vzamem gel? Ponudim Maji, pravi da tega ne je…. Hm… No ne bom potem samo jaz tak »softič«.?Ajde gas! Malo pred koncem Kalvarije mi zmanjka baterije na lučki, zato pošljem Majo naprej, jaz pa lepo za njo. Tisti zadnji metri pod Kredarico so se res vlekli… Malo po snegu, malo po kopnem. No tudi lepo je začelo pihati, oblaki so se tudi nabirali. Zagledava Kredarico… Pogledam na uro: 2 uri 52 min neto hoje. Zelo lep tempo! Vse skupaj ni bilo za 15 min pavz. Bravo Maja!? A sledi še najtežji del – »naskok« na vrh.

Hitro v kočo, kjer se malo pogrejeva in razpakirava. Maja pusti nahrbtnik na Kredarici, jaz pa vzamem stvari za oba, da bo hitreje in lažje potekal vzpon. Hitro se zrihtava in stopiva ven… Megla! Nee! Spet?! Že včeraj sem jo imel… Maa… Bo že! Jaz vzamem dva cepina, če bo Maja potrebovala poleg svojega še enega. S Kredarice spust… Že takoj vidiva, da sneg je res slab. No vstop v steno je čisto razrit… Stopinje vsepovprek. Nekako izbiram najboljše stopinje in se začneva vzpenjati. Maji dam še drugi cepin, da ji bo malo lažje. Gor v prečko, ki je zasnežena, ampak lepo »sfrezana«. Od tam naravnost gor še vedno po snegu… No potem pa se začne mix snega in kopnega. Druga prečka čisto kopna, potem malo snega in do Malega Triglava bolj kot ne kopno – vmes imaš dve snežišči. Greben ima malo napihanega snega, a če želiš, lahko izkoristiš kopno direktno ob zajlah. Od spusta potem po skalah skoraj do vrha, malo pod vrhom potem spet pride sneg, ki ne popusti do vrha. Ko se dvigujeva iz grebena, zagledava vrh čisto v megli… Spodaj pa »jasnina«, zato se odločiva in počakava sončni vzhod na 2780 metrih. Res je veličasten sončni vzhod! Te barve! No kar hitro se vse skupaj zapre, zato se odločiva, da skočiva še do vrha. Stopiva na vrh, BRAVO MAJA! Njen 3. Triglav in prvi v »zimskih razmerah«… Moj pa 44ti, letošnji 8mi. Na vrhu pa presenečenje. Na vsake par minut se je čisto odprlo in potem zaprlo spet. Nad 2800 metrih so bili oblaki, ki so prihajali iz severne strani, zato je tudi kar pihalo. Ko se je odprlo, je bilo res veličastno! Ko pa se je zaprlo, pa je bil mraz. Ene par ciklov počakava in potem je čas za spust.

Foto 1: Sladkorna na vrhu Triglava ?

Greben je bil nor! Na stran Planike čisto v megli, proti Kredarici spucan – veličastno! Dol sva imela kar celo pot dereze na nogah, praskanje po skalah… Sneg je bil mogoče še malo mehkejši, saj ga je že žgal sonce, ampak je šlo! Srečala sva tudi 5 ljudi, ki so šli na vrh. Spust je bil dokaj hiter, kakšna fotka vmes in potem spet drzanje. Na Kredarici se na hitro ustaviva, potem je pa čas za v dolino. Maji sem obljubil, da ji skuham kavo, ko pride na Triglav… Na žalost je preveč pihalo, zato sva to zrihtala na Prgarci. Od Kredarice po Kalvariji lepo »posmučala«, saj je bil sneg čisto južen. Na 1900 metrih se konča sneg, od tam pa po kopnem do avta. Na Prgarici raztegnem Enjoy Enjoy dekco, skuham kavico… Maja pa eno predavanje za faks preko Zooma… Vse se da, če se hoče. ? No po kakšni uri pa je čas, da se zapodiva do avta…. Ufff se je vleklo! Zaspan na polno sem komaj čakal, da bo konec tega trpljenja. Pri avtu se hitro razpakirava in gasa domov, v Lesi so bili samo trije avtomobili, danes ni bilo gneče.

Razmere so bolj tako tako… Od Kredarice gor je samo spodnji del v snegu, potem od Malega Triglava naprej pa se z malo iznajdljivosti lahko tudi kakšnemu snežišču izogneš. Ampak, še vedno priporočam polno zimsko opremo… Ne podcenjuj razmere. Se pa pozna, da sneg noro pobira… Poletje prihaja… Pa še enkrat bravo Maji, odlično je tole speljala!?