Že prejšnji teden se je vedelo, da se bo nekam šlo na predbožični večer. S Francijem sva bila v kontaktu nekako za VDV. Maja je želela probat krplje… Edini problem je bil, ker so bili Julijci 3. stopnje plazov, KSA pa dvojka! Zato predlagam v ponedeljek zvečer bivak pod Skuto! Franci takoj za, Maja pa tudi. Super! Cilj je bivak pod Skuto, potem bomo pa videli… Mogoče kakšna Turska al pa Mala Rinka… Nekaj na izi! No v torek je bil štart ob 5h v Lescah. Z majo se zapeljeva proti Kamniku in med potjo pobereva Francija in se skupaj odpeljemo proti Izhodišču. Cesta v Koncu je kar lepo prevozna, super! Na parkirišču zagledamo še en avto… Potipam pokrov motorja… Hladen… Se pravi je šel že nekaj časa nazaj… Samo kam je šel? Upam, da ne proti bivaku, saj sem želel narediti gaz (trening pač). Ko se odpravljamo, se pripelje še en avto. Oni se odpravijo proti Cojzovi, super! Mi pa lepo čez Žmavcarje proti bivaku. Nazadnje sem bil 2 tedna nazaj, zato me je zanimalo kakšno bo po tem sneženju. Lepo po potki, sneg nas ujame na 1200 m. Ampak ni panike. Lepo naprej. Na 1300 m se začne potem malo več snega… Tukaj se vidijo sledi… Kot kaže je un šel pred nami gor na bivak… Nič ne bo z gaženjem. No mi nadaljujemo… Na 1400 pa bam! Snega za izvoz! Lepo se začne udirat, ne glede na gaz… Grabim za ruševje, da se potegnem ven iz luknje… Tempo malo pospešim, Maja in Franci pa ustaneta zadaj. No nadaljujem s svojim tempom, ju bom že počakal pri bivaku. Na 1600 m dam dereze gor in cepina. Pa gasa! Gaz je bila malo cikcak narejena… Ma je**š! Naravnost gor jo bom speljal! Prtegnem v tretjo… Hop… Hop… Hop! Tempo narašča… Utrip narašča… Noge malo pečejo! Na okrog 1800 m srečam modela, ki je bil pred nami gor. Par besed in že grizem v strmino. Pogledam nazaj… 200 višine nižje vidim Francija in Majo, super! Spet v tretjo prestavo in gasa gor! Ni dolgo trajalo, zagledam bivak pod Skuto. Opaaa! Ura še devet ni, pa sem že gor! Probam odpreti vrata… Ne gre… Zamrznjene… S cepinom odstranim tisti led… Še kar ne gre… Polijem malo čaja… Že boljše… Ampak bom počakal na majstra Francija… Naj on to zrihta… Da nam jaz kej uničil! Kakšnih 15 min kasneje ga zagledam! Hitro zrita vrata in se odprejo! Pri bivaku malo piha, zato se paše skrit notri. No še 15 min za Francijem pride Maja. Nekaj na hitro pojemo. Kam pa sedaj? Franci predlaga, da gremo proti Mali Rinki, potem bomo pa videli… Mene pa mika Skuta… Prejšnjič me je zavrnila, me bo danes tudi? No lepo štart proti Rinki, nakar predlagam, če samo zavijemo proti Skuti, da vidim kakšne so razmere v tistem zimskem žlebu…

Slika 1: Franci in bivak pod Skuto

 

Prevzamem vodstvo… Udira malo pod koleni… Jeba bo! Iz stene letijo projektili, ker sonce že greje steno… Se nekaj ne oziramo in gasa gor…. Gor v žleb še vedno prvi… Nekaj časa udira do kolen… Nekaj časa čisto pomrznjeno… Prestavim v nižjo prestavo, vklop reduktorja… Že teče s čela. Za to živimo! Tempo stopnjujem… Pulz narašča na 180… A to mi je še v normalnem delovanju… Par metrov pod sedlom se ustavim… Kar lije z mene.. Vroče je… Franci pa Maja sta kar zadaj… Bom ju počakal… Lepo prideta, malo počijemo in se odločimo, da gremo še malo višje pogledat. Franci prevzame pobudo, jaz takoj za njim… Od sedla napihan sneg! Katastrofa! Zavijem levo ob Franciju… Udira do pasu… Ampak je malo boljši sneg… Ga prehitim in gasa gor! Na vsake toliko časa pogledam na uri zemljevid koliko smo stran od letne poti… V nulo na letni poti! Jaaa! Pulz narašča… Napihanega vedno več… Potem pa bi bilo treba zaviti desno v prečko… Gledam tisti sneg… Ne bo šlo! Prtegnem v četrto, naravnost gor… Čisti led! Jaaa! Zabij te dereze notri pa cepin! Dereze so šle samo par mm v led… Drži? DRŽI! Samo to je važno… Življenje odvisno od parih mm… Ja sliši še… Ampak… Taka je situacija! Zagledam skalni skok malo zalit pred sabo… Stemni se mi… Faaaak! Kaj sedaj? Unedva sta kar dosti nižje. Obrnemo? Zabijem cepin notri… Prijel ko hudič! Jaaa! Grem gor… Potem bomo pa videli… Ugasnem kamero, ker tole… No boljše, da ni na posnetku…. Zabijam cepin in dereze… Prime! Hop! Hop! Sem na vrhu skale! Franci se zadaj dere: «Gašper, kako je?« Hmmm… Kaj nej mu sedaj rečem? »Odlično!« Gremo gor… Gledam kaj sedaj? Treba se bo spustiti na letno pot in naredit prečko… Stojim na opasti… Ti, tam gor… Naj zdrži! Hitro čez in se začnem spuščati… Čas je za prečko… Sneg trd! Toooo! Dobim zagon! Zabijam cepin in dereze… Super! Prečka narejena! Francija in Maje še kar ni… Zato prtegnem kar naprej gor… Saj ni več daleč… Malo pod vrhom ju zagledam zadaj.. Super, vse je ok! Bravo Maja! Bravo Franci… Zadnjih par metrov pa čiste kalvarije… Udiranje do kolen… Ampak tokrat ne boš (Skuta) zmagala! Premagam še tistih par metrov in sem na vrhu.. Skuta 2532 m!! Toooooooo! Derem se od veselja! Bla je čista jeba! Ampak je šlo! Noge zdržale… Glava zdržala! Muska mi nabija zadaj v nahrbtniku… Vseeno mi, kdo jo sliši! Motivacija je pa bla!

Slika 2: Ena skupinska na Skuti (2532 m)

 

Na vrhu se glava malo ohladi… Kaj pa sedaj?? Nazaj po isti potem ne grem… Ni šans… Edina logična izbira je proti bivak pod Grintovec! Tukaj sta samo dva problema… Tisti spust s prečko in pa vzpon s prečko pred Cojzovo kočo… Ampak vseeno boljše kot pa po tej poti nazaj! Kakšnih 20 min sem že na vrhu, nakar pride Franci… Iskren objem! Pa kepca! Bravo mudel! Legenda! No Maja mu sledi za par minut… Tudi z Majo en objemček… Res bravo! Carica! Se pofotkamo in kar hitro bomo mogli iti dol… Da nas ne ujame kakšna tema… Ura je malo pred 13to. Gasa dol proti Mlinarskem sedlu in potem kar naravnost dol do tiste letne prečke… Zgornji del je bil leden… Potem naravnost dol pa čist napihan sneg… Kar nekaj časa se spuščamo dol… Še vedno sem prvi, da sem lepo navigiral med prepadi. Nato sledi prečka… Udiranje čez kolena… O fak! Noge malo pečejo… Prtegnem gel… Noge k nove! Res lahko samo čestitam svojim nogam danes… Res so stroj! Prečimo, pridemo do podov, nakar zavijemo proti bivaku pod Grintovcem… Po nekaj minutah spusta ga dosežemo. Od daleč opazujemo… So vrata odprta? Je nekdo notri? Pridemo bližje… Ni vrat! Kje so vrata? Na hitro pojemo… V bivaku kar nekaj snega… Po kratki pavzi sledi spust proti Cojzovi koči … Med potjo zagledamo vrata. Vrata je odbilo nekaj deset metrov nižje. Jih gremo iskat? Če povem po pravici… Me je začelo pri bivaku malo zmanjkovati… Treba je pa priti še v dolino… Zato smo jih pustili tam. Prav ali ne? Zase vem, če bi šel tista vrata iskat… Nazaj gor prinesti… Se lahko samo še uležem v bivak… Cunj in hrane pa nismo imeli za prenočit… Je hudo gledat razpadajoč bivak… Ampak naša varnost je na prvem mestu…

 

Zato nadaljujemo dol… Mešanica pomrznjenega in napihanega snega… Pridemo do tistega dela, ki se spustiš, prečiš in nato povzpneš… Gledam… Fak! Stari! Kaj je to??? Kje bomo mi šli! Mislil sem, da bo spihan sneg in se bo dalo lepo zgazit… Je bil pa le napihan! Pi*da! Noge pečejo… Ampak treba pa je kle čez! Franciju predam vodstvo… On je majstr za tele prečenje in iskanje grapc… Midva z Majo pa lepo za njim… Tukaj je sneg na začetku napihan… Ko pa se začneš vzpenjat pa postane malo bolj zanimivo. Ledeno! Še to… K da ni blo dosti danes tega?? Noge konkretno pečejo… Franci odlično špuro naredi in kar kmalu smo že na vrhu vzpona – med dvema skalama… Sledi spust do Cojzove koče in tam damo dereze dol… Od sedla nekaj časa kar po riti… Saj je dosti snega… Potem pa lepo peš… Na okrog 1300 metrih snega zmanjka in potem lepo po kopnem do avta.

Res svaka ČAST Maji, da je tkole pocufala tole Skuto! Pa tudi Franciju! Dokazala sva, da sva odličen tim! Še na mnoge vzpone!

 

Glede gazi na Skuto… Gaz je narejena kakor je narejena… Je dobra ali ni dobra, mi je vseeno. Mi smo jo potegnil… Do vrha smo prišli… Če ima pa kdo boljšo idejo, naj si pa naredi sam GAZ! Pa varno!

 

Galerija:

Pot: