Že en februarja sem dragi obljubil, da jo peljem na eno fletno zimsko turo… No potem je prišla Corona… En’kp enih omejitev… No omejitve so ostajale, sneg je kopnel! Meni pa se je malo mudilo. Cel teden imam kar naporen; Ponedeljek Skuta, Torek rolanje, Sreda Begunjščica, Četrtek Triglav. No za petek pa sem se odločil, da Majo peljem spet malo v KSA. V ponedeljek naredil izvidnico, tako da sem vedel, da bodo razmere super! Cilj je bil 3 Rinke in pa Turska gora, tako da greva malo skupaj na sneg.

V petek štart ob 0100 iz LJ, ob 0200 začneva hoditi. Pot do bivaka (čez Žmavcarje) je kopna do zadnje strmine, tam dava dereze gor, saj je bil kar trd sneg. Okrog 0400 prispeva do bivaka pod Skuto. Greva v bivak, notri ena gospodična prespala. Par besed, sledi malica okrog petih kreneva proti Turski gori. Že v ponedeljek sem videl, da se na Turski ne vidi lepo vzhoda, zato sva zavila proti Rinkam in nekje vmes počakala veličasten sončni vzhod! Seveda en hiter fotošuting in potem gasa proti Rinkam. Nisva se mogla odločit ali najprej Koroška Rinka ali višja Kranjska? Maja si je zaželela ene grapce… Hmm… Vem, da je grapa na Kranjsko Rinko. Zato narediva plan, da najprej na Malo Rinko, od tam na Koroško in na koncu na Kranjsko… Od tam se spustiva (ni se nama ljubilo iti nazaj in po tej grapi iti gor) iz Kranjske do bivaka in od tam še na Tursko… Ja vem… Čuden krog delava… Ampak tako sva splanirala.

Foto 1: Malo romantike ?

Takoj po vzhodu je bil sneg še kompakten, zato Malo Rinko samo prečkava in se usmeriva proti Koroški Rinki. Stopinje so lepo narejene, zato nama ne predstavlja težav. Kar hitro na Koroški Rinki 2433 m. Bravo Maji za osvojen tretji vrh v zimskih razmerah. Sonce lepo prbija, zato se kar malo razkomotiva. Vidim za Koroško Rinko letno pot iz Jezerskega, hitro cepina v roke in pogledat… No sneg je v tem delu bi zelo trd, nekaj zajl tudi zunaj – pa nisem šel prav daleč dol. Potem pa hitro gor in se spustiti proti sedlu med Koroško in Kranjsko Rinko. Sedlo je bilo lepo prehojeno, stopinje še dokaj trde. Od sedla navzgor še malo trdo (okrog 8h). Ni nama veliko časa vzelo in že sva stopila na najvišjo Rinko – Kranjska Rinka (2463 m). Evo trije vrhovi za nama! Majo je še vedno držala grapa, ampak nisem videl nobenih stopinj, ki bi vodile do grape. No odločim se, da grem pogledat.

Foto 2: Kar strma grapa (stopinje spodaj so moje)

Pridem do pričetka grape, stopinje se vidijo zelo slabo. Probava? Maji se zasvetijo očki. Zamenjava cepine, jaz ji dam oba ledna, ona pa meni gorniškega in pohodniškega. Začetek grape je bil zelo trd, zato se sam spustim ene 40 m, ravno toliko da sprobam razmere. Lepo naredim stope in se vrnem gor. Nato se spustiva skupaj. Zabijam nogi notri v sneg, da se čim bolj globoki stopi in tko olajšam Maji spust… Ampak… Vedno je ampak… Sneg postane zelo trd… Zabijam notri… Vse skupaj nič ne gre notri! Bolj kot zabijam, bolj čutim kako me nohti začnejo boleti. Z vsakim korakom je sneg bolj trd, saj sva bila v senci. Kaj pa sedaj? Vidim na desno kopen del, ki se spušča ob grapi. Zavijem desno in tako prideva na skale. Dereze dol in sledi nekaj deset metrov »plezanja« po krušljivem terenu… Vse kar primem, mi ostane v roki… Nič kaj lepo… Ker po skalah napredujeva zelo počasi, se odločim, da zavijeva nazaj na sneg… Tudi sonce je počasi začel osvetljevati grapo. No dereze spet gor in na sneg… Še kakšnih 100 m se spustiva po trdem snegu, nakar prideva na moker sneg. Ufff! Zmaga! Uspelo nama je! Bravo Maja! No kreneva proti Turski gori, malo s sekanjem poti. Ko prideva do vrtače, se tam ustaviva in sledi malica. Sneg je bil na soncu zelo moker, cokle so se delale na polno… Nič kaj dobrega… No ostane nama še Turska gora, zato se usmeriva proti Turski gori. Po vzponu sledi spust do vrha Turskega žleba. Turski žleb je lepo zalit, edino pri vrhu je nekaj metrov kopnega. No ne zadržujeva se preveč… Čaka naju še Turska gora.

Foto 3: Turska gora

Turska gora je bila kar lepo kopna, zato v spodnjem delu snežne razmere zamenjajo v zgornjem praskanje po skalah. No zadnjih 50 m višine pa potem še sneg. No tudi Turska gora – 2251 m je osvojena! Razmere do nje nič pretresljivega s primerno zimsko opremo. Največji problem so luknje pod snegom, ki se udirajo… Tako se ene parkrat malo pokleknil. No tudi Brana je imela danes obisk, kakor sva gledala proti vrhu. Od Turske gore se spustiva proti žlebu, prej zavijeva kar naravnost gor do table. Od tam še malo vzpona in spust do bivaka pod Skuto. Ura je 13h in sneg je dobesedno GNIL! Sonce nabija na polno, zato se je treba zaščititi! No pri bivaku kratka pavza in spust v dolino – ki se je kar vlekla… Saj sva bila z mislimi že pri burgerjih, ki sta naju čakala po končani turi.

Odlična tura, razmere zgodaj zjutraj super… Z vsako minuto pa se slabšajo… Vidi se, da se počasi poletje približuje!